Sedim na obali in gledam prelep sončni zahod.Kako lepo je.Zagledam se v ptice,ki svobodno letajo kamor si želijo.Kako so veličastne.Odločim se eno od bližje pogledati.Počasi vstanem in nastavim roko,če bi se nanjo vsedla kakšna ptica.Z upanjem stojim in čakam nanjo.Skoraj obupam in počasi spuščam roko,ko mimo prileti ptica.Vsedla se je na majhen kol,ki je bil zapičen ob rob pomola.Od blizu je bila lepša kot v zraku.Z odprtimi usti sem stala in jo opazovala kako sedi na kolu in se hrani z majhnimi ribami.Poslovila sem se od te prelepe ptice in počasi hodila ob pomolu in opazovala svetleče se morje.Zagledam se v nebo,ko mi spodrsne.Nisem vedela kaj se dogaja.Začutim hlad in mokroto,ki sta me obdali ob padcu.Tega prej še nikoli nisem občutila.Postajam težka.Morje me s svojimi močmi vleče na dno.