Hej to objavlajm že drugič ker mi je prvi napisalo da od zadnje objave ni preteklo dovolj časa. No to je moja pesem za natečaj plis naj je noben ne ukrade. He <3


Včasih se zdi,
da za mladost ni poti.
Je le vpliven svet,
v katerega si ujet.

Zdi se da ne veš kdo si,
a v srcu dobro veš da si to ti.
Unikaten kakor hočeš biti,
v nič te noben ne more prisiliti.

Tvoji možgani zmedo imajo,
misli se podijo sem ter tja.
Srce ti pa bije le zanjo,
zanjo bi šel do konca sveta.

Včasih se zdiš popolnoma brez energije,
ko vstaneš in si zobe umiješ.
A dobro veš da vsak dan,
vreden je truda in nič ni zaman.

Žalosten še bolj sem.
Korona in ta novi sev.
Vse bolj se zapiram sam v vase,
nič več se ne oziram nase.

Starši smo se skregali,
češ da nič ne naredim po hiši.
Zaloputnila vrata so,
jezen res sem bil močno.

Res sem jezen da,
tukaj je korona.
Želim iti igrice igrati,
ko mi telefon zazvoni.

Moja ljubezen kliče me,
sploh ne vem zakaj.
Vpraša me če vse dobro je
jaz ji rečem: pa še kaj.

Tako pogovarjava se minuto za minuto,
ko spoznam,
Da danes sem se do staršev obnašal kruto.
Zdaj razumeti znam.

Korona vse nas je doletela,
a poguma nam ni vzela.
Znamo prebroditi vsak dan,
Ker vemo da je srečen, nasmejan