Hejla!
Smo že na drugem delu in tokrat bo še bolj strašljivo!

...Vsi tisti, ki jih Olivia ni ubila smo se postavili pred šolo. Poslali so nas do staršev in takrat sem si rahlo oddahnila. Učitelje sem pred odhodom še enkrat vprašala ali je Olivia res odšla v prevzgojnincenter. Njihov odgovor je bil ja, zato sem mirno šla do avta. Pripela sem se in pozdravila starše, kar naenkrat pa sem poleg sebe zagledala Olivio. Mislila sem, da bom umrla. In ničesar nisem sanjala, bilo je res. Sedela je poleg mene in me gledala s svojimi izbuljenimi krvavimi očmi. Dejala mi je: Mama, papa mrtva sta." Pogledala sem na sedeže staršev in niju bilo. Bila sta podobna Olivii. Takrat sem skoraj zajokala. Nikoli.si nisem mislila, da bo moja sestra Olivia to počela. Ampak že v trenutku, ko sem razmišljala o tem je Olivia izginila, prav tako 'starša'. Postalo me je še bolj strah in avto se je začel sam od sebe premikati. Vozil se je hitro. Pot po kateri se je vozil sploh ni bila podobna tisti običajni ampak je bila temna, krvava in strašna. Po njej so leteli duhovi in z dlanmi sem si prekrivala oči. Kar naenkrat sem pred seboj zagledala...