Tale zgodba bo strašljiva, zato se pripravi na branje!

Spomnim se, da so mi starši pri štirih letih rekli, da bom postala sestrica. Bila sem zelo vesela in takrat si nisem še niti mislila kaj se bo zgodilo z mojo celotno družino, nekaj let po njenem rojstvu. Še zdaj pri štiridesetih letih, ko to pišem se tresem. Ampak nadaljujmo z zgodbo.
Sestrico sem pričakovala devet mesecev in, ko se je rodila sem bila stara pet let. Poimenovali smo jo Olivia. Olivia je bila do šestega leta običajna deklica. Skupaj sva se igrali, plesali in brali. Skratka vse je bilo normalno dokler ni šla v šolo. Ko ke vstopila v prvi razred sem bila stara 11 let in bila sem v šestem razredu. Takrat sem mislila, da bo z Olivio vse vredu, a kmalu sem zaslišala krike učiteljev in otrok, ki so tekli k nam na drugo stran šole, saj so bili mlajši otroci na drugi strani. Kricali so:"Olivia, ubila je otroka, rešite se!" V tistem trenutku sem mislila, da se bom onezavestila, a bilo je res, moja sestra je ubijala. Kmalu je prisla na našo stran šole in niti malo ni bila podobna Olivii, ki sem jo poznala. Z oči ji je lila kri, oblečeba je bila v razcapano krillo, hodila pa je kot robot. Z svojo glavo se je nagibala levo in desno ter ubijala. Mene ni ubila, a posledice so bile zame hujše...