A zajčku se ni boljšalo... le kaj bo naredila? A nekega dne je Lily dobila grozno sporočilo. Pisalo je, da, če bo še več njenih živali zbolelo, da bodo prišli neki ljudje in pregledali celo zavetišče. Če ne bo vse vredu bodo zaprli zavetišče. In tudi, da, če zajček ne bo ozdravel v dveh tednih bodo tudi zaprli zavetišče zaradi nepravilne nege. Kaj bo naredila? Takoj je poklicala svojo najboljšo prijateljico Gabby. Prišla je v treh minutah! Res je super oseba. A tudi ona ni vedela kaj naj naredim. Bila sem obupana. Dnevi so minevali a zajčku ni šlo na bolje. Zdaj so tudi druge živali zbolevale. Lily je poklicala že vsaj sto veterinarjev a ni nič izvedela. Nekega dne se je počutila omotično in moment kasneje se je znašla v bolnišnici. Ničesar se ni spomnjala. Kaj se je zgodilo. Prišla je sestra in ji povedala kaj se je zgodilo. Rekla, je da ima bolezen, ki se imenuje dekofobilija. Prenaša se iz človeka na žival, iz živali na žival.... Zdaj je vse razumela. Zato so vse živali zbolele. Imela je na stotine vprašanj (do konca zgodbe bomo vse razrešili:wink:). Kdo bo zdaj skrbel za živali? A bodo zaprli zavetišče? Kaj se bo zgodilo, če zaprejo zavetišče? Kaj se bo zgodilo z njo? A lahko umre? Kako bo pozdravila živali?
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:hearts::hearts::hearts::hearts::hearts:
0
The mushroom girl 🍄
Moj odgovor:
***
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Stiska
<3
vsakodnevno pretvarjanje, da sem vredu, nasmeh na obrazu kljub veliki stiski. Ko pa sem sama se samopoškodujem, vsak dan. Bolje bi bilo če nebi obstajala. Nič več nima smilsla, nič. vsakodnevni glavoboli. Včasih občutim žalost, tesnobo ali strah, včasih pa sem samo prazna. Konstantne slabe misli. Imam pomoč in podporo ampak nihče ne ve zares kako hudo je. Ne zmorem tega pritiska družbe in pritiska sama sebe. Kako tezko je iti čez vsak dan. Ničesar več se ne veselim, vse je naporno. Pogosto jokam. Nočem jesti ker sem debela ampak moram, nimam izbire. Ne vem kako naprej.
vsakodnevno pretvarjanje, da sem vredu, nasmeh na obrazu kljub veliki stiski. Ko pa sem sama se samopoškodujem, vsak dan. Bolje bi bilo če nebi obstajala. Nič več nima smilsla, nič. vsakodnevni glavoboli. Včasih občutim žalost, tesnobo ali strah, včasih pa sem samo prazna. Konstantne slabe misli. Imam pomoč in podporo ampak nihče ne ve zares kako hudo je. Ne zmorem tega pritiska družbe in pritiska sama sebe. Kako tezko je iti čez vsak dan. Ničesar več se ne veselim, vse je naporno. Pogosto jokam. Nočem jesti ker sem debela ampak moram, nimam izbire. Ne vem kako naprej.
Vprašanje
Kaj bi raje za darilo ob naročnini za Pil?
Beležko, takšno, kot je bila pretekla leta.
(55)
Velik stenski poster s Šnofijem in Pepco, kjer bi bil napisan tudi šolski koledar po dnevih.
(66)



Pisalnica