Zima je prišla skoraj neopazno. Nekega jutra sem se zbudila in zunaj je bil svet bel, kot da je nekdo čez noč vse pobarval. Plaža je bila daleč od misli, ampak z Žanom sva našla svoje nove kotičke. Namesto da bi hodila bosa po pesku, sva zdaj hodila po škripajočem snegu. Ko sem mu rekla, da pogrešam morje, je samo rekel: »Ti si moje morje,« in se nasmehnil tako, da sem morala pogledati stran, ker mi je bilo nerodno, a hkrati sem se počutila najbolj toplo, kar sem se kdaj.
Najina druženja so zdaj izgledala drugače – vroča čokolada, dolgi sprehodi po praznih ulicah, sedenje na klopcah, medtem ko nama je iz ust šel hladen zrak. Enkrat sva šla celo drsat. Jaz sem skoraj padla desetkrat, on pa niti enkrat, ampak me je vseeno držal, kot da sem iz stekla. Smejala sva se tako glasno, da so se ljudje obračali.
Med prazniki sva si izmenjala darila. On mi je prinesel srebrno verižico z majhnim obeskom v obliki školjke. Rekel je, da naj me spominja na tisti prvi dan na plaži. Nisem vedela, kaj naj rečem, ker sem imela občutek, da bom jokala, zato sem ga samo objela in dolgo nisem spustila. Jaz sem mu dala kapo, ki sem jo izbrala posebej zanj, ker sem vedela, da mu bo pristajala. In res mu je.
Ko je minil januar, sva začela spet sanjati o poletju. Rekla sem mu, da si želim spet tiste večere, ko je pesek še topel in ko glasba odmeva iz zvočnikov nekje v daljavi. On je rekel, da bo to poletje še lepše, ker bova imela svoje zgodbe iz zime, ki jih bova nesla s sabo.
Včasih, ko sva sedela nekje v tišini, sem ga opazovala in se spraševala, če on čuti isto kot jaz – to, da ne gre več samo za zaljubljenost, ampak da je nekaj več. Nekaj, kar ti ostane pod kožo. In čeprav sem stara samo 14, mi je vseeno, če kdo misli, da pretiravam. Ker jaz vem, da to, kar imam z njim, ni kar tako.
Ko zdaj pomislim na tisti prvi trenutek na plaži, se mi zdi, kot da se je takrat začelo nekaj, kar še zdaleč ni končano. In čeprav bo še veliko let, veliko sprememb in mogoče celo kakšnih težkih trenutkov, si želim samo eno – da bo on vedno tisti, ki ga zagledam, ko dvignem pogled.
Vprašaj ChatGPT
Najina druženja so zdaj izgledala drugače – vroča čokolada, dolgi sprehodi po praznih ulicah, sedenje na klopcah, medtem ko nama je iz ust šel hladen zrak. Enkrat sva šla celo drsat. Jaz sem skoraj padla desetkrat, on pa niti enkrat, ampak me je vseeno držal, kot da sem iz stekla. Smejala sva se tako glasno, da so se ljudje obračali.
Med prazniki sva si izmenjala darila. On mi je prinesel srebrno verižico z majhnim obeskom v obliki školjke. Rekel je, da naj me spominja na tisti prvi dan na plaži. Nisem vedela, kaj naj rečem, ker sem imela občutek, da bom jokala, zato sem ga samo objela in dolgo nisem spustila. Jaz sem mu dala kapo, ki sem jo izbrala posebej zanj, ker sem vedela, da mu bo pristajala. In res mu je.
Ko je minil januar, sva začela spet sanjati o poletju. Rekla sem mu, da si želim spet tiste večere, ko je pesek še topel in ko glasba odmeva iz zvočnikov nekje v daljavi. On je rekel, da bo to poletje še lepše, ker bova imela svoje zgodbe iz zime, ki jih bova nesla s sabo.
Včasih, ko sva sedela nekje v tišini, sem ga opazovala in se spraševala, če on čuti isto kot jaz – to, da ne gre več samo za zaljubljenost, ampak da je nekaj več. Nekaj, kar ti ostane pod kožo. In čeprav sem stara samo 14, mi je vseeno, če kdo misli, da pretiravam. Ker jaz vem, da to, kar imam z njim, ni kar tako.
Ko zdaj pomislim na tisti prvi trenutek na plaži, se mi zdi, kot da se je takrat začelo nekaj, kar še zdaleč ni končano. In čeprav bo še veliko let, veliko sprememb in mogoče celo kakšnih težkih trenutkov, si želim samo eno – da bo on vedno tisti, ki ga zagledam, ko dvignem pogled.
Vprašaj ChatGPT
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
vprašaj chatgpt??
1
Omg a je mozno da to pise chat gpt??!!? Pa je ona sam kopirala in je prevec kopirala??
Moj odgovor:
#prijavljenapunca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Pust(vem, da je se dalec)
hello!
pac vem da je pust se dalec ampak js res ne vm, kaj naj. moja sosolka je kupla zetko oktobra kostum za pust(hudica) da bi ble to ane, ampak problem pa je da js takrt nism nc razmisljala in sm rekla da je ok in zj pac ne bi bla hudic kr se mi ne zdi prou(pac sm verna... in ni sam to, ampak res neki cutm kukr da ni prou da sm hudic..., ce veste, kaj hocm povedat) zj sploh ne morm nc vec narest sploh ji pa ne morm razlozit...
ne vem mogla sm nekam napisat, ce mi boste plis pomagal! bom pa hvalezna usakega odgovora:blush:
p.s. prjauljena sm, sam se nocm izdt
se enkrat hvala kr si pogledu/pogledala in hvala ce odgovoris
pac vem da je pust se dalec ampak js res ne vm, kaj naj. moja sosolka je kupla zetko oktobra kostum za pust(hudica) da bi ble to ane, ampak problem pa je da js takrt nism nc razmisljala in sm rekla da je ok in zj pac ne bi bla hudic kr se mi ne zdi prou(pac sm verna... in ni sam to, ampak res neki cutm kukr da ni prou da sm hudic..., ce veste, kaj hocm povedat) zj sploh ne morm nc vec narest sploh ji pa ne morm razlozit...
ne vem mogla sm nekam napisat, ce mi boste plis pomagal! bom pa hvalezna usakega odgovora:blush:
p.s. prjauljena sm, sam se nocm izdt
se enkrat hvala kr si pogledu/pogledala in hvala ce odgovoris






Pisalnica