Pisalnica
Hiii! Tukaj je že 4. del Nadnaravnih
Druščina je pot nadaljevala do mesteca, kjer so si kupili hrano in pijačo, ter naprej do gozda, kjer so si na gozdni jasi odpočili, pojedli in popili malico ter na koncu zaspali. Zbudilo jih je glasno grmenje. Na Emminih rokah so se začele pojavljati strele. Ugotovili so, da lahko nadzira nevihte. Drevo pod katerim so spali se je začelo prevračati in Oliver je vse prijel za roke ter jih zelo hitro spravil na varno. Imel je super hitrost. Emma je izničila nevihto. Bili so zelo veseli, ko so ugotovili, da Anna ni edina, ki ima nadnaravne sposobnosti. Ko so razpravljali kje je vir te moči, je bila Sophie večino časa tiho. Ni se ji zdelo pravično, da imajo drugi nadnaravne sposobnosti ona pa ne. Po dolgem prerekanju so sklepali, da imajo nadnaravne sposobnosti v krvi in, da jih je imel tudi njihov oče ali njihova mama, ter, da Gabriel moči verjetno ne bo dobil. Odpravili so se naprej.
Hodili so in hodili, dokler niso prispeli, do konca gozda, na travnik. Šli so še naprej in prispeli do morja. Tam so si izposodili čoln in odveslali. Zagledali so otok. Ko so prispeli nanj so potegnili čoln po pesku navzgor, da ga ne bi odneslo. Nato so začeli raziskovati. Prispeli so do območja kjer se je začela nekakšna džungla. Otroci so bili zelo žalostni, saj niso mogli naprej. Na kar so se drevesa začela umikati, Gabrielove roke pa so se obarvale zeleno. Nadzoroval je rastline...
Vem da ni nevem kaj ampak vseeno upam da vam je všeč:heart:
Druščina je pot nadaljevala do mesteca, kjer so si kupili hrano in pijačo, ter naprej do gozda, kjer so si na gozdni jasi odpočili, pojedli in popili malico ter na koncu zaspali. Zbudilo jih je glasno grmenje. Na Emminih rokah so se začele pojavljati strele. Ugotovili so, da lahko nadzira nevihte. Drevo pod katerim so spali se je začelo prevračati in Oliver je vse prijel za roke ter jih zelo hitro spravil na varno. Imel je super hitrost. Emma je izničila nevihto. Bili so zelo veseli, ko so ugotovili, da Anna ni edina, ki ima nadnaravne sposobnosti. Ko so razpravljali kje je vir te moči, je bila Sophie večino časa tiho. Ni se ji zdelo pravično, da imajo drugi nadnaravne sposobnosti ona pa ne. Po dolgem prerekanju so sklepali, da imajo nadnaravne sposobnosti v krvi in, da jih je imel tudi njihov oče ali njihova mama, ter, da Gabriel moči verjetno ne bo dobil. Odpravili so se naprej.
Hodili so in hodili, dokler niso prispeli, do konca gozda, na travnik. Šli so še naprej in prispeli do morja. Tam so si izposodili čoln in odveslali. Zagledali so otok. Ko so prispeli nanj so potegnili čoln po pesku navzgor, da ga ne bi odneslo. Nato so začeli raziskovati. Prispeli so do območja kjer se je začela nekakšna džungla. Otroci so bili zelo žalostni, saj niso mogli naprej. Na kar so se drevesa začela umikati, Gabrielove roke pa so se obarvale zeleno. Nadzoroval je rastline...
Vem da ni nevem kaj ampak vseeno upam da vam je všeč:heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Gurll, ne govor tega, ker bi jaz lahk prebrala celo knjigo o temmmm.
"Gabrielove roke pa so se obarvale zeleno. Nadzoroval je rastline." Čakkk, to pomen da je njihov brat?? Pa Sobpie se mi tekk smili, jz bi bla tok sad če nebi nič dobila ToT
Fanj se mejjj<3
"Gabrielove roke pa so se obarvale zeleno. Nadzoroval je rastline." Čakkk, to pomen da je njihov brat?? Pa Sobpie se mi tekk smili, jz bi bla tok sad če nebi nič dobila ToT
Fanj se mejjj<3
0
Moj odgovor:
***
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Stiska
<3
vsakodnevno pretvarjanje, da sem vredu, nasmeh na obrazu kljub veliki stiski. Ko pa sem sama se samopoškodujem, vsak dan. Bolje bi bilo če nebi obstajala. Nič več nima smilsla, nič. vsakodnevni glavoboli. Včasih občutim žalost, tesnobo ali strah, včasih pa sem samo prazna. Konstantne slabe misli. Imam pomoč in podporo ampak nihče ne ve zares kako hudo je. Ne zmorem tega pritiska družbe in pritiska sama sebe. Kako tezko je iti čez vsak dan. Ničesar več se ne veselim, vse je naporno. Pogosto jokam. Nočem jesti ker sem debela ampak moram, nimam izbire. Ne vem kako naprej.
vsakodnevno pretvarjanje, da sem vredu, nasmeh na obrazu kljub veliki stiski. Ko pa sem sama se samopoškodujem, vsak dan. Bolje bi bilo če nebi obstajala. Nič več nima smilsla, nič. vsakodnevni glavoboli. Včasih občutim žalost, tesnobo ali strah, včasih pa sem samo prazna. Konstantne slabe misli. Imam pomoč in podporo ampak nihče ne ve zares kako hudo je. Ne zmorem tega pritiska družbe in pritiska sama sebe. Kako tezko je iti čez vsak dan. Ničesar več se ne veselim, vse je naporno. Pogosto jokam. Nočem jesti ker sem debela ampak moram, nimam izbire. Ne vem kako naprej.
Vprašanje
Kaj bi raje za darilo ob naročnini za Pil?
Beležko, takšno, kot je bila pretekla leta.
(59)
Velik stenski poster s Šnofijem in Pepco, kjer bi bil napisan tudi šolski koledar po dnevih.
(69)
