Z Leo sva nemudoma začeli iskati hiško, ki ni zasedena. Ampak bilo je prepozno. Mentorice so naju premestile na moški oddelek. Bili sva zelo razočarani. Vseliti sva se morali v hiško devet. Razpakirali sva se. Potem smo šli na kosilo. Tam je hrana nasrečo ogabna, zato mi ne bo treba pojasnjevati zakaj ne jem. Ne jem drugače zato, ker se počutim debelo. Vem, da nisem debela. Ampak, ko se pogledam v ogledalo in vidim kolobarje okoli mojega trebuha se počutim grozno. No, za kosilo so bili makaroni. Z Leo sva se vsedli v kot jedilnice in se pretvarjali, da nama hrana ni dobra. Za spremebo je bila hrana drugače kar okusna. Vendar je nisem jedla. Začeli sva se pogovarjati o večerni zabavi a potem sta se k nama vsedli Lana in Ila. Tudi oni dve nista jedli. Z zaničljivimi, grdimi pogledi sta naju opazovali. Ne razumem zakaj je Ila taka do mene. Še prejšnji teden sva se družili. Po kosilu smo se odpravili na plažo. --------------------------*b* Na plaži*b*-------------------------Z Leo sva se hoteli vsiliti k njima. Ila je dobila menstruacijo, zato se ni mogla kopat. Jaz in Lana sva šli plavat, Lea pa je ostala z Ilo. Lana je dobra plavalka. Poskušala sem se ji približati, plavati tako hitro kot ona. Roke so se mi tresle. Strah me je bilo. Od tistega SMS sporočila, ko mi je sporočila, da se noče več družiti z mano, se nisva več pogovarjali. Rekla sem si daj Alja zdaj ali nikoli. Nisi reva. Sooči se s tem!
Strahopetno sem izjavila:"Ej..., a veš tisto, ko si mi napisala...em..."
"Kaj?!" reče Lana.
"Tisto, da ne moreva biti več prijateljici..."
"Da in kaj hočeš!?" mi odrezavo odgovori.
"S kom si zdaj najboljša prijateljica? S kom iz tvojega razreda? Tejo recimo?"
Lana mi ubistvu kar ranljivo odgovori:"Ne, em...Z Ilo sem".....................................................
..............................................................................
............................................................................................................................................................
................Mrak mi je padel na oči. Nikoli v življenju se nisem počutila tako izigrano, nemočno in ranljivo. Da je Ila taka p******, da mi ukrade prijateljico, ki ubistvu sploh ni bila prijateljica ampak lažna verzija osebe, ki se mi je predstavila v njeni najboljši luči.
Poklicali so nas, da moramo na plažo. Tam sta se Ila in Lea zabavali, smejali in igrali. Lano sta poklicali k sebi. Mene sta nesramno prezrli.