»Zbudimo ostale!« je med smehom ostalih rekla #sedmošolka. Vstale so in jih začele buditi. Le, jaz sem ostala.
»Hej, VročaMačka! Končno sem te spoznala v real life! Je strelka tudi tukaj? Komaj čakam, da spoznam še najino tretjo iBff! Je kaj narobe VM?«me je kljub svoji tišini ogovorila moja iBff, Gospa.
»Nisi videla taennie?« sem jo z žalostnim pridihom vprašala. Njen obraz je spet postal resen, tih in skrivnosten.
»Sem,« je kratko govorila. Odkar sem jo spoznala v real life so bili njeni odgovori tihi, jasni in kratki obenem.
»Kaj se dogaja?!« Zaslišala sem govorjenje drug čez drugega. Ozrla sem se za seboj. Punce, ki so jih uspele zbuditi so bile zbrane v krogu. Zraven pa so spale ostale. Z Gospo sva prišli do njih in zagledale voz. Ja. Navaden lesen voz.
»Ostale naložite gor!«je rekel glas. Kmalu sem izvedela, da je to bila taennie, ki se je prav srhljivo smejala. Zaspančke smo položili na voz. Najprej smo ga poskusili peljati sami. Bil je težji kot je izgledal.
»Težek je kakor ugasnjeno električno kolo. Čakajte malo! Električno kolo! To je to!« je rekla ABAFriends. Začela se je smukati okoli voza, kot da nekaj išče. Ni se mi sanjalo, kaj. »Aha! Našla! Skočite gor!« In sem jo samo ubogala. Nisem sploh vedla, zakaj to delamo. Nekako smo se vsi stlačili v ta majhen lesen voziček. ABAFriends je še nekaj popravila in se nato tudi sama vrgla v voziček. Najprej se ni nič zgodilo. Grdo smo jo pogledale, češ da nas zafrkava. Udarila je ob ograjico in zakričala: »Zmigaj se že, ti mašina stara!«
In še preden je to izgovorila, se je voz močno zatresel. Nekatere od nas, ki nismo verjele, da se bo karkoli zgodilo smo skoraj padle na tla. Voz se je začel premikati. In premikal se je po tirnicah, ki jih prej sploh nisem opazila.
»Nisem si mislila, da bo res delovalo,« je delno važno rekla ABAFriends.
»Kam pa nas ta stvar pelje?« je zmedeno vprašala Like emoji.
»Ne vem, ampak raje se peljem nekam, kot da hodim,« je rekla Prijateljica.