Hej.
Spet nov del Pompejev.
Uživajte. :blush:

In odpravila sva se. Hodila sem po kamnitih stopnicah navzdol. In skozi lepa vrata ven, Lucius je bil za mano. Prijel me je z svojo nežno roko, za mojo roko, in jo močno a skratni nežno držal. Pogledal me je in rekel:" Greva peš. Da, ti nekaj pokažem."
Vprašala sem:"Kaj pa mi boš pokazal?"
Odgovoril je:"Presenečenje je. Samo zate."
Nasmehnila sem se, mu, on pa me je z svojimi velikimi rjavimi očmi zaljubljeno gledal. Hodila sva proti gozdu, na poti sva opazila grm z divjimi jagodami, ki so sladko dišale, in prekipevale od sočnosti. Vprašala sem:"Bi pojedla malo jagod?"
Lucius mi je odgovoril:"Ja, niso strupene. Tako, da jih lahko pojeva."
Odtrgal mi je eno jagodo, in mi jo dal v usta. In opazoval, kako jem jagode. Nato, je odtrgal še eno, vendar mi je ni dal v usta, rekel je:"Če hočeš jagodo, me poljubi."
Nasmehnila sem se, in ga poljubila na lice. Rekel je :" Ne, ne. Na usta. "
Zoped sem se mu nasmehnila, se približala njegovemu nežnemu belemu obrazu, ga prijela in poljubila. On me je prijel okoli pasu, in me nežno božal po hrbtu. Bilo je čarobno. Objel me je in mi prišepnil:"Greva zdaj, preden se zmrači. Oprati morava še toge, in pokazati ti moram presenečenje."
Z togami v rokah, sva svojo pot nadaljevala do reke. Ko sva prispela, sva v kristalno čisti modro zeleni vodi oprala toge in ju obesila na bližnje drevo. Bližal se je večer. Lucius, je rekel:" Pridi, tu blizu te čaka presenečenje. "
Roke, mi je položil na oči in dodal:"Ne kukaj."
Odgovorila sem :"Ne skrbi ne bom."
Vodil me je počasi, in prišla sva do kraja z presenečenjem. Rekel je:"Tu sva." in umaknil svoje nežne roke od mojih oči. Bila sva pru drevesu kjer, je na njegovem deblu pisalo:" Quint in Lucius zavedno."
Zdraven napisa pa je bil urezan še srček, ki ga seka puščica. Bila sem tako vesela. Nisem mogla vrjeti. Luciusu sem kar skočila v objem. In ga zopet poljubila. Ta poljub, je bil drugačen bil je dolg. Zelo dolg. Njegove roke, so bile spet na mojem pasu. Moje roke pa so ga držale za obraz, in skrati malo tudi božale njegove lepe goste rjave lase. To, bi bil najlepši trenutek, mojega življenja, če se v tistem hipu ne bi pojavila Cornelia. Moja najboljša prijateljica. Vrč, ki ga je držala v rokah, ji je padel na tla, in se razbil. Oba, naju je ustrašila. Prenehala sva se poljubljati. Ona pa, je rekla:"Quint, kaj pa počneš!? Saj dobro veš, da tvoj oče ne bi prenesel če bi izvedel, da imaš fanta. Odrekel bi se te. On ti bo izbral moža, ne moreš si ga sama."
Prestrašeno sem pogledala Luciusa, in ga prijela za roko. Močno sem mu jo stisnila. Začela, sem jokati in rekla:" Cornelia, prosim nikomur ne povej. Rotim te. "
Cornelia je rekla:" Prav, ne bom. A, pazi, da vaju ne odkrijejo. "
Lucius je rekel:" Kaj če je naju že kdo drugi videl ko, sem te poljubil pred Cecilijevim domom? Kaj bova sedaj?"
Cornelia je rekla:"Če bi vaju videli bi, že celo mesto govorilo o tem. Ne skrbita. Hranila bom vajno skrivnost. A paziti morata, kako se obnašata pred drugimi. "
Oba sva pokimala. Cornelia je pristopila do naju in rekla:" Samo za trenutek, si moram izposoditi Quint."
In odvlekla me je v stran. Malo daleč proč od Luciusa. Začela je:" Quint. Zakaj mi nisi povedala. Najboljše prijateljice si vse delimo. "
Ihteče sem ji odgovorila:"Hotela sem, ti. A te zadnje čase vedno manj vidim."
Rekla je:"Saj, je vredu. Važno da, zdaj vem."
Nazaj sva šli k Luciusu. Rekel je:"Gremo preden se zmrači."
In me prijel za roko. Hodili smo nazaj proti Luciusovem domu. Ko smo bili tam, me je izpustil. Hotel me je zopet poljubiti v slovo, a je Cornelia na ves glas zakašljala, in z glavo nakazala proti okno. Skozi okno pa je zrla Luciusova mama. Odmaknil se je, in nama samo pomahal. Midve pa sva odhajali proti najnima domovoma.

Ja, to je to za danes.
Če bi me vprašali, ali jaz to pišem, še sama ne bi vrjela da, je to dejansko moje delo. Mislim, še nikoli nisem pisala ljubezenskih zgodb.
Upam, da vam je všeč.

Ly,
BEGO :heart::bird: