Pisalnica
*i*Začeli smo pripravljati na tonsko vajo. Postavili smo vso opremo, kar nam je vzelo kar dosti časa. Končno smo imeli tonsko vajo, ki je potekala brezhibno.*i*
Zdaj imamo dve uri časa in se gremo sprehodit po parku. Točno deset do osmih pridemo nazaj in se začnemo pripravljati. Ljudje se začnejo zbirati pred varnostno ograjo, nam pa se sekunde vlečejo kot minute. Pretrpimo še zadnjih nekaj sekund in odidemo na oder. Publika zaploska. “Živijo Manchester! Mi smo AlphaZero in danes imamo svoj prvi pravi koncert!” v mikrofon pove Erin.
Naenkrat se zasliši najini kitari in prva skladba se je začela. “Home grown alligator, see you later…” je z brezhibnim glasom odpela Erin. Tako so se vrstile vse pesmi - naše avtorske in pa priredbe. Ves koncert je bil popoln. Uživali smo vsi - tako publika kot mi.
Ravno ko pridem dol iz odra do nas pride moški. Nekaj časa razmišljam kdo je, saj se mi zdi nekam znan, potem pa ugotovim, da je to menedžer, ki išče mlade glasbenike. Letos se je odločil, da bo podpisal z enim novim bendom, zato išče nadarjene po celi Angliji.
“Zelo ste nadarjeni, zato ste prišli v najboljše tri. Drugi dve sta še Lily Watson in Hannah Green , je rekel in vsi smo skoraj izpustili dušo.
Eden najboljših mladinskih menedžerjih v Evropi se zanima za nas? Takoj ko nam je izročil vizitko in odšel drugam, iz nas izbruhne vulkan. Vsepovprek kričimo:” Aaaaaa kaj!” In pa:”Kako? Ne morem verjeti!”
To so naše sanje in uresničili jih bomo!
Kakšnih pet minut še kričimo, po tem pa pospravimo opremo in se odpravimo proti avtu. Tam se poslovimo od Anne in Julie in se odpeljemo nazaj k Jamesu domov. Tam smo v kleti pospravili svoje stvari in pustili inštrumente v omari. Po tem pa me je Jake odpeljal nazaj domov. Doma me je pričakala mami in moral sem ji povedati čisto vse. Bila je neizmerno ponosna na nas, ampak še vseeno mi je pridigala da je šola na prvem mestu. Takoj zatem sem se uredil in odšel spat, saj je bilo ura že krepko čez polnoč pa še utrujen sem bil.
-------------------------------------
Hej upam da vam je všeč:)
Zdaj imamo dve uri časa in se gremo sprehodit po parku. Točno deset do osmih pridemo nazaj in se začnemo pripravljati. Ljudje se začnejo zbirati pred varnostno ograjo, nam pa se sekunde vlečejo kot minute. Pretrpimo še zadnjih nekaj sekund in odidemo na oder. Publika zaploska. “Živijo Manchester! Mi smo AlphaZero in danes imamo svoj prvi pravi koncert!” v mikrofon pove Erin.
Naenkrat se zasliši najini kitari in prva skladba se je začela. “Home grown alligator, see you later…” je z brezhibnim glasom odpela Erin. Tako so se vrstile vse pesmi - naše avtorske in pa priredbe. Ves koncert je bil popoln. Uživali smo vsi - tako publika kot mi.
Ravno ko pridem dol iz odra do nas pride moški. Nekaj časa razmišljam kdo je, saj se mi zdi nekam znan, potem pa ugotovim, da je to menedžer, ki išče mlade glasbenike. Letos se je odločil, da bo podpisal z enim novim bendom, zato išče nadarjene po celi Angliji.
“Zelo ste nadarjeni, zato ste prišli v najboljše tri. Drugi dve sta še Lily Watson in Hannah Green , je rekel in vsi smo skoraj izpustili dušo.
Eden najboljših mladinskih menedžerjih v Evropi se zanima za nas? Takoj ko nam je izročil vizitko in odšel drugam, iz nas izbruhne vulkan. Vsepovprek kričimo:” Aaaaaa kaj!” In pa:”Kako? Ne morem verjeti!”
To so naše sanje in uresničili jih bomo!
Kakšnih pet minut še kričimo, po tem pa pospravimo opremo in se odpravimo proti avtu. Tam se poslovimo od Anne in Julie in se odpeljemo nazaj k Jamesu domov. Tam smo v kleti pospravili svoje stvari in pustili inštrumente v omari. Po tem pa me je Jake odpeljal nazaj domov. Doma me je pričakala mami in moral sem ji povedati čisto vse. Bila je neizmerno ponosna na nas, ampak še vseeno mi je pridigala da je šola na prvem mestu. Takoj zatem sem se uredil in odšel spat, saj je bilo ura že krepko čez polnoč pa še utrujen sem bil.
-------------------------------------
Hej upam da vam je všeč:)
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super del! 🥰:thumbsup:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omg lovaaaaam:heart_eyes:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super del. Spremljam.
1
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
