Hi guys!
Hvala za vaše prijazne odgovoreee reeees! I was so happy!!!!
Tuki je nov del, upam, da je za kej :grin::grin::grin::grin::grin::kissing_heart:
------------------------
Topotajoči koraki, prihajajo vse bliže in bliže. Vprašujoče pogledam ženske okoli mene, te pa me samo grdo pogledajo.

"Šefica" kakor ji že pravijo pride v majhno zatohlo kuhinjo. Preseneti me. Ta oseba vsekakor ne izgleda zlobno.

"No, glej, glej, glej, koga pa imamo tukaj?" Nevarno se mi približa in me z dolgim umetnim nohtom oplazi po bradi.
Ko si takole ogleduje moj pohabljeni obraz me zamika, da bi jo pljunila, ampak se tako rekoč uprem skušnjavi. Glavo mi sune vstran.

"Midve se pa že poznava," še doda.

Postrani jo pogledam. "Oprostite, ampak jaz mislim drugače,".
Ostale tri me mrko pogledajo. "Vedno sem se bala prizadetih žensk," nič hudega sluteče še dodam in nedolžno pogledam.

"Napačna odločitev," reče "šefica" in mi oster umetni noht skorajda zarije v kožo pod vratom. Ne da se ji ukvarjati z mano. Čaka kdaj bom vprašala, kaj se tukaj dogaja, a tega nalašč ne naredim.

Mislim, da kakih deset minut sedimo v tišini. Ena izmed članic naposled izgubi potrpljenje. " Te res nič ne zanima, kaj se dogaja tukaj?" me vpraša in privzdigne desno obrv.

"Naj pomislim ... " Začnem in se previdno ozrem po ženskah, ki me obkrožajo. "Ne!" ostro zaključim poved in se delam, da se udobno namestim na stolu na katerega sem zvezana, kar bi bilo pravzaprav nemogoče.

Ena izmed žensk zdolgočaseno udarja s stopalom v tla, pravzaprav je to precej moteče.

"Dovolj," "šefičin" glas pretrga tušino, kot bi z nečim ostrim zarezal po zraku. "Kot sem ti že včeraj rekla," nadaljuje. "Zdaj delaš za nas,".

Za trenutek umolkne, potem pa z uradnim glasom nadaljuje : " Sem Verenna Elizabeth Anais Gaurannt Wallo. In klicala me boš Gospodična Gaurannt Wallo,"

Kar naj sanja.

"Če me ne boš ..." pogleda me tako strupeno, da se skoraj zasmejem, a se uspešno zadržim. "Bodo posledice," dokonča.
Njem pogled je turoben. Mračen. Poln gnusa.

"Si razumela?" skozi njene oči vidim, da to ni bilo vprašanje.

"Seveda Beti," odvrnem s kar se da norčavim glasom. Osebe za mizo otrpnejo. Pomotoma mi uide zlovešč nasmeh.

"Kako prosim?" njen pogled me malo utiša. Vidi se da misli resno.
"Prav imaš," dahnem, ko mi z nohtom opraska lice. "Vzdevek Beti ti res ne pristaja," dodam. Pritisk nohta je malo nežnejši, ampak še zdaleč ni nežen. Pričakujoče dvigne obrvi. Vdihnem nato pa zdrdram: "Bolje bi ti pristajalo Betka,"

Mogoče preveč predrzna poteza.

Nekaj trenutkov me obdaja tišina. Nasmehnem se v Verennin zaripli obraz. Vem, da bi me, če bi imela možnost raztrgala na koščke, a se s težavo zadruje. Trden lesen stol me začne žuliti, in veliko raje vidim da me raztrga na koščke, kot da še minuto presedim na tem stolu.

"Se opravičujem," še rečem. " Morala bi reči GOSPA Betka"

------------------------------------
Ta del je bil mal boring ampak bo naslednji bolši :kissing_heart:. Povejte, kako se vam zdi, pa fajjn se mejjte :innocent::innocent::innocent:
Še link od prejšnjega dela:
https://pil.si/forumi/pisalnica/prava-jaz-3-del
Čavči :wink: