PisalnicaPRAVA JAZ 4. DEL
7
MoonGirl850
Hi guys!
Hvala za vaše prijazne odgovoreee reeees! I was so happy!!!!
Tuki je nov del, upam, da je za kej :grin::grin::grin::grin::grin::kissing_heart:
------------------------
Topotajoči koraki, prihajajo vse bliže in bliže. Vprašujoče pogledam ženske okoli mene, te pa me samo grdo pogledajo.
"Šefica" kakor ji že pravijo pride v majhno zatohlo kuhinjo. Preseneti me. Ta oseba vsekakor ne izgleda zlobno.
"No, glej, glej, glej, koga pa imamo tukaj?" Nevarno se mi približa in me z dolgim umetnim nohtom oplazi po bradi.
Ko si takole ogleduje moj pohabljeni obraz me zamika, da bi jo pljunila, ampak se tako rekoč uprem skušnjavi. Glavo mi sune vstran.
"Midve se pa že poznava," še doda.
Postrani jo pogledam. "Oprostite, ampak jaz mislim drugače,".
Ostale tri me mrko pogledajo. "Vedno sem se bala prizadetih žensk," nič hudega sluteče še dodam in nedolžno pogledam.
"Napačna odločitev," reče "šefica" in mi oster umetni noht skorajda zarije v kožo pod vratom. Ne da se ji ukvarjati z mano. Čaka kdaj bom vprašala, kaj se tukaj dogaja, a tega nalašč ne naredim.
Mislim, da kakih deset minut sedimo v tišini. Ena izmed članic naposled izgubi potrpljenje. " Te res nič ne zanima, kaj se dogaja tukaj?" me vpraša in privzdigne desno obrv.
"Naj pomislim ... " Začnem in se previdno ozrem po ženskah, ki me obkrožajo. "Ne!" ostro zaključim poved in se delam, da se udobno namestim na stolu na katerega sem zvezana, kar bi bilo pravzaprav nemogoče.
Ena izmed žensk zdolgočaseno udarja s stopalom v tla, pravzaprav je to precej moteče.
"Dovolj," "šefičin" glas pretrga tušino, kot bi z nečim ostrim zarezal po zraku. "Kot sem ti že včeraj rekla," nadaljuje. "Zdaj delaš za nas,".
Za trenutek umolkne, potem pa z uradnim glasom nadaljuje : " Sem Verenna Elizabeth Anais Gaurannt Wallo. In klicala me boš Gospodična Gaurannt Wallo,"
Kar naj sanja.
"Če me ne boš ..." pogleda me tako strupeno, da se skoraj zasmejem, a se uspešno zadržim. "Bodo posledice," dokonča.
Njem pogled je turoben. Mračen. Poln gnusa.
"Si razumela?" skozi njene oči vidim, da to ni bilo vprašanje.
"Seveda Beti," odvrnem s kar se da norčavim glasom. Osebe za mizo otrpnejo. Pomotoma mi uide zlovešč nasmeh.
"Kako prosim?" njen pogled me malo utiša. Vidi se da misli resno.
"Prav imaš," dahnem, ko mi z nohtom opraska lice. "Vzdevek Beti ti res ne pristaja," dodam. Pritisk nohta je malo nežnejši, ampak še zdaleč ni nežen. Pričakujoče dvigne obrvi. Vdihnem nato pa zdrdram: "Bolje bi ti pristajalo Betka,"
Mogoče preveč predrzna poteza.
Nekaj trenutkov me obdaja tišina. Nasmehnem se v Verennin zaripli obraz. Vem, da bi me, če bi imela možnost raztrgala na koščke, a se s težavo zadruje. Trden lesen stol me začne žuliti, in veliko raje vidim da me raztrga na koščke, kot da še minuto presedim na tem stolu.
"Se opravičujem," še rečem. " Morala bi reči GOSPA Betka"
------------------------------------
Ta del je bil mal boring ampak bo naslednji bolši :kissing_heart:. Povejte, kako se vam zdi, pa fajjn se mejjte :innocent::innocent::innocent:
Še link od prejšnjega dela:
https://pil.si/forumi/pisalnica/prava-jaz-3-del
Čavči :wink:
Hvala za vaše prijazne odgovoreee reeees! I was so happy!!!!
Tuki je nov del, upam, da je za kej :grin::grin::grin::grin::grin::kissing_heart:
------------------------
Topotajoči koraki, prihajajo vse bliže in bliže. Vprašujoče pogledam ženske okoli mene, te pa me samo grdo pogledajo.
"Šefica" kakor ji že pravijo pride v majhno zatohlo kuhinjo. Preseneti me. Ta oseba vsekakor ne izgleda zlobno.
"No, glej, glej, glej, koga pa imamo tukaj?" Nevarno se mi približa in me z dolgim umetnim nohtom oplazi po bradi.
Ko si takole ogleduje moj pohabljeni obraz me zamika, da bi jo pljunila, ampak se tako rekoč uprem skušnjavi. Glavo mi sune vstran.
"Midve se pa že poznava," še doda.
Postrani jo pogledam. "Oprostite, ampak jaz mislim drugače,".
Ostale tri me mrko pogledajo. "Vedno sem se bala prizadetih žensk," nič hudega sluteče še dodam in nedolžno pogledam.
"Napačna odločitev," reče "šefica" in mi oster umetni noht skorajda zarije v kožo pod vratom. Ne da se ji ukvarjati z mano. Čaka kdaj bom vprašala, kaj se tukaj dogaja, a tega nalašč ne naredim.
Mislim, da kakih deset minut sedimo v tišini. Ena izmed članic naposled izgubi potrpljenje. " Te res nič ne zanima, kaj se dogaja tukaj?" me vpraša in privzdigne desno obrv.
"Naj pomislim ... " Začnem in se previdno ozrem po ženskah, ki me obkrožajo. "Ne!" ostro zaključim poved in se delam, da se udobno namestim na stolu na katerega sem zvezana, kar bi bilo pravzaprav nemogoče.
Ena izmed žensk zdolgočaseno udarja s stopalom v tla, pravzaprav je to precej moteče.
"Dovolj," "šefičin" glas pretrga tušino, kot bi z nečim ostrim zarezal po zraku. "Kot sem ti že včeraj rekla," nadaljuje. "Zdaj delaš za nas,".
Za trenutek umolkne, potem pa z uradnim glasom nadaljuje : " Sem Verenna Elizabeth Anais Gaurannt Wallo. In klicala me boš Gospodična Gaurannt Wallo,"
Kar naj sanja.
"Če me ne boš ..." pogleda me tako strupeno, da se skoraj zasmejem, a se uspešno zadržim. "Bodo posledice," dokonča.
Njem pogled je turoben. Mračen. Poln gnusa.
"Si razumela?" skozi njene oči vidim, da to ni bilo vprašanje.
"Seveda Beti," odvrnem s kar se da norčavim glasom. Osebe za mizo otrpnejo. Pomotoma mi uide zlovešč nasmeh.
"Kako prosim?" njen pogled me malo utiša. Vidi se da misli resno.
"Prav imaš," dahnem, ko mi z nohtom opraska lice. "Vzdevek Beti ti res ne pristaja," dodam. Pritisk nohta je malo nežnejši, ampak še zdaleč ni nežen. Pričakujoče dvigne obrvi. Vdihnem nato pa zdrdram: "Bolje bi ti pristajalo Betka,"
Mogoče preveč predrzna poteza.
Nekaj trenutkov me obdaja tišina. Nasmehnem se v Verennin zaripli obraz. Vem, da bi me, če bi imela možnost raztrgala na koščke, a se s težavo zadruje. Trden lesen stol me začne žuliti, in veliko raje vidim da me raztrga na koščke, kot da še minuto presedim na tem stolu.
"Se opravičujem," še rečem. " Morala bi reči GOSPA Betka"
------------------------------------
Ta del je bil mal boring ampak bo naslednji bolši :kissing_heart:. Povejte, kako se vam zdi, pa fajjn se mejjte :innocent::innocent::innocent:
Še link od prejšnjega dela:
https://pil.si/forumi/pisalnica/prava-jaz-3-del
Čavči :wink:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Aaaaaaa, končno nov del!!!!!!! Tok lovam<33333333333 Komaj preberem in že želim novega:laughing::laughing::laughing::laughing: Hvala da sploh pišeš!!!!!!:kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
3
MoonGirl850
O, hvalaaaaaaaa
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zanimivo! čim prej napiši novega
2
amelija
MoonGirl850
Lepo od tebe :)
Res bom kmal napisala nov del
Res bom kmal napisala nov del
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
to je tooooop upam da čimprej napišešnov del lovamda vesolja in še naprej čim prej napiši nov del prossimm
2
MoonGirl850
O thanks girl 😃😃😃😃😃
Ful hvala k sploh odgovorite in seveda bo nov del kmal prisel 😉😉😉😉
No u glavnem fajn se mej pa
Čavči 😘🥰😇😇
Ful hvala k sploh odgovorite in seveda bo nov del kmal prisel 😉😉😉😉
No u glavnem fajn se mej pa
Čavči 😘🥰😇😇
Moj odgovor:
puncaaaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nov sosed jaz pa... zmedena
Hej!
Pred nekje 2 mesecema sem dobila novega soseda. Živim v bloku. On je nekje 3 leta starejši od mene in enkrat sem ga videla res samo 1krat od takrat, ko se je priselil in se mi je zdel simpatičen tak... na prvi pogled. Nekje 2 dni po tem, ko se je priselil sem ga videla in pozdravila, pa me ni nazaj. Bila sem zmedena in iz sebe. No od takrat ga nisem videla. Veliko je zdoma, njegovega avta ni skoraj nikoli doma ali pa ko je, pa njega ni nikjer. Tako bi ga rada videla ampak ne vem kaj naj! Moja mama mi je rekla, da ga je videla nekaj časa nazaj, da sta se srečala na stopnicah pa jo je lepo pozdravil. Sicer živi z mamo. Zdi se mi zelo introventiran, da se toliko zadržuje zase.
Ima kdo kak nasvet kako ga naj več vidim? Kako mu dam vedeti, da sem okej in da bom ga sprejela kot osebo? Skoraj premagično bi bilo, da spečem pecivo in nesem na njegova vrata...
Vedno se zrihtam, da bi ga videla in očarala, vedno upam, da bom ga videla kje... grozno mi je.
Pred nekje 2 mesecema sem dobila novega soseda. Živim v bloku. On je nekje 3 leta starejši od mene in enkrat sem ga videla res samo 1krat od takrat, ko se je priselil in se mi je zdel simpatičen tak... na prvi pogled. Nekje 2 dni po tem, ko se je priselil sem ga videla in pozdravila, pa me ni nazaj. Bila sem zmedena in iz sebe. No od takrat ga nisem videla. Veliko je zdoma, njegovega avta ni skoraj nikoli doma ali pa ko je, pa njega ni nikjer. Tako bi ga rada videla ampak ne vem kaj naj! Moja mama mi je rekla, da ga je videla nekaj časa nazaj, da sta se srečala na stopnicah pa jo je lepo pozdravil. Sicer živi z mamo. Zdi se mi zelo introventiran, da se toliko zadržuje zase.
Ima kdo kak nasvet kako ga naj več vidim? Kako mu dam vedeti, da sem okej in da bom ga sprejela kot osebo? Skoraj premagično bi bilo, da spečem pecivo in nesem na njegova vrata...
Vedno se zrihtam, da bi ga videla in očarala, vedno upam, da bom ga videla kje... grozno mi je.
.png "Druščina 4"){kind=small}
