*roza* Čeprav je normalno, da svoje otroke malodane obožuješ, sem bila jaz v prvih Levininih mesecih naravnost OBSEDENA z njo. Rada sem jo gledala. Rada sem jo gledala, kako je, kako spi, kako se igra, kako se postavlja na noge. Kako poskuša govoriti. Kako raste. Kako na svoj način doživlja življenje. In ravno to je najverjetneje bil razlog,da sem jo razvadila. Ne, to ZAGOTOVO je razlog, zakaj je postala razvajena. In ko sem rodila Cecilo, se to ni prav nič izboljšalo.*roza*

Na večer, ko sva spočela Cecilo, je bilo vreme viharno. Veter se je zaletaval v njegovo podstrešno okno, midva pa sva se ljubila. Bilo je lepo, pa čeprav samo za eno noč in čeprav sem vedela, da ljubi drugo, da ima doma otroke in ženo. Čeprav sem vedela, da bo strašno jezen, ko bo ugotovil za svojega četrtega otroka. Ki ga bo imel z mano.
in on ni bil edini. Ko sem se vrnila d0m0v, je Levina sedela v mlaki krvi na tleh dnevne sobe, varuška pa je ihtela v kotu. Še zdaj ne vem, kako lahko dvoletni otrok tako grdo gleda. V življenju me ni še nihče gledal tako grdo, kot me je gledala moja hčerkica, ko sem se vrnila domov.