Pisalnica
5. POGLAVJE
Everly naslednjih nekaj dni (vsaj tako je sklepala) ni bila pozorna na čas. Nekajkrat so v sobo prišli zdravilci, hitro odšli in se čez nedoločen čas spet vrnili. Nekajkrat so ji zamenjali sobo, ni vedela zakaj. Včasih je v sobi zagledala Ric-a ali Gerald-a, ampak se nista poskusila pogovarjati z njo. Začuda se niti Ric ni naslajal nad njeno nenaravno prijaznostjo, ko sta imela pogovor. Upala je, da je pozabil.
Večino časa je spala. Spanec brez sanj. Razen en dan, ko je brez konkretnega razloga sanjala čokoladne svizce, ki so jo lovili z meter dolgimi korenčki. Ni iskala skritega pomena v tem.
Počasi je začenjala čutiti, da se ji stanje izboljšuje. Zdravilci so svoje delo opravili skoraj popolno. Pritisk v glavi, ki ji je toliko časa kvaril spanec, se je prenehal po nekaj obiskih. Rane na prsih ni želela pogledati. Izučilo jo je, da svojih poškodb nikoli ne sme gledati, če to ni življenjsko potrebno.
Ampak vedela je, da se celi. Zacelila se je veliko hitreje, kakor običajnim ljudem. Ne. Ni smela razmišljati o tem.
Potrkalo je na njena vrata in Gerald je brez vprašanja vstopil. Uh, kako je sovražila ta obraz. Če bi lahko premaknila roko in mu izdolbla te lešnikove oči ...
"Poglej no Everly, budna si."
"Oh, Gerald, punčica mojega očesa."
Čeprav jo je zabolelo v prsih ob besedah, se je potrudila vesti vzvišeno, nepoškodovano.
"Sarkazem? Vidim da si že bolje."
Rahlo se mu je nasmehnila brez humorja.
Usedel se je na bližnji naslanjač. Izgleda pogovora še ni konec …
"Ja, tisti fant … Alaric, kako že?"
"Hebe."
Rahlo je privihal ustnice.
"Dobro je skrbel zate."
Nelagodno se je presedla. Nič je ni zabolelo.
"V redu."
Gerald kar ni odnehal.
"Veš, zelo sta si podobna …"
Everly je zamomljala nekaj, kar bi lahko bila pritrditev ali pa kletvica.
"Tudi on je izgubil …"
"Ne."
Obraz se ji je pordečil.
"Želel sem samo …"
"Utihni."
Glas se ji je nehote zlomil.
"Ev … Ne rabiš se pretvarjati …"
"UTIHNI!"
Iz pljuč ji je posrkalo ves zrak in poskusila je zahlastati, ampak ni se več zavedala svojega telesa. Ničesar več se ni zavedala. Rana na prsih se ji je odprla in zakričala je. *i* Ne.*i* Črnina ji je prebodla oči.
*b* ALARIC *b*
Bog, zakaj je bilo tukaj notri tako vroče?!
Alaric se je prestopil in skoraj z glavo udaril v lesen steber. Ups.
Želel si je umreti. Tukaj. Zdaj. V tem preklemanem gostišču, ki še ni bilo seznanjeno z načini hlajenja. Mislim, karkoli?! Ventilatorji?
Bil je maj, ampak vreme je bilo še vedno neznosno vroče.
Opotekel se je in se zleknil na star lesen stol, ter se pridružil pogovoru za naključno mizo. Niso se zmenili zanj.
Nasproti njega je sedel moški s temnimi, na kratko pristriženimi lasmi. Obraz je imel tako razpraskan in krut, da je Alaric hitro odvrnil pogled od njega. Na njegovi desni je sedela ženska, ne bi mogla biti starejša od osemnajstih let. Temno rjava koža se ji je od potu bleščala, karamelni kodri pa so ji ležerno padali na ramena. Mogoče je trenutek predolgo strmel vanjo. Spokojno ga je pogledala in v njenih očeh je zaznal blesk modrosti. Nasmehnila se mu je in tisti trenutek je izgledala veliko starejša.
Moški z razbrazdanim obrazom (od zdaj naprej ga bo klical Veliki A), ju je za trenutek ošinil s pogledom, ampak se ni pustil motiti. Ostalim za mizo (med katere so spadali še trije moški in ženska v zgodnjih tridesetih), je naprej razlagal nekakšno anekdoto.
Dekle ga je postrani pogledalo in pomignilo krčmarju.
"Eno veliko pivo za tegale."
Ric je poskusil ugovarjati, da je premlad, da bi pil, ampak se je krčmar že obrnil stran. Poleg tega ni hotel užaliti dekleta.
"Torej … Si nov v mestu?"
Dekle mu je ležerno oplazilo roko in se premaknilo bližje k njemu.
Pogoltnil je.
Nikoli ni znal z ženskami. Ja, veliko se jih je v domači vasici plazilo za njim, ampak nikoli ni še, no … Bil z žensko.
"Ja, pravzaprav. Pred kratkim sem prišel na … iskat službo."
Ni ji mogel povedati resnice. Kako bi se odzvala, če bi ji rekel, da je prišel urit najmogočnejšo bojevnico v kraljestvu? Dvomil je, da dekle pozna Everly, ampak vseeno … Ne bi tega sprejela z nasmeškom na obrazu.
"Moje ime je Mellie. Tvoje?"
"Alaric."
Dekle se je pomaknilo še bližje k njemu, da je lahko razločno videl njene oči. Bile so zelene barve. Ne, čakaj, modre. Ne, bile so rjave. Ni znal razločiti barve njenih oči. Ves čas so se spreminjale iz ene v drugo.
Ne samo to. Tudi barva njenih las se je spreminjala. Kot, da bi se sončna svetloba igrala z njegovim vidom. To bi še lahko verjel, če ne bi bili zdaj lasje svetli, nato temni in rdeči.
Počasi se je za ped odmaknil od dekleta.
Rahlo se je nasmehnila, kot da jo to spreminjanje veseli.
Počasi se ji je začela spreminjati tudi barva kože.
Iz lepe rjavkaste, se je spremenila v mlečno belo lepotico. Nato v barvo kave in prisegel bi lahko, da je bila za trenutek njena koža prosojna.
Pomežiknil je in dekle je bilo spet normalno. Kaj za …
Ni izgledalo, kot da je kdo drug v krčmi to videl.
Alaric je poskusil vstati, ampak ga je nekaj prikovalo na stol. Ne glede na to, kako se je trudil, ni mogel odvrniti svojega pogleda od njenih ustnic. Žametnih, kremastih, čvrstih …
*i* Ne, zberi se. *i*
Dekle se je premaknilo bližje k njemu. Njegova sapa se je prepletala z njeno. Ni se umaknil. Ko so se njene ustnice čisto počasi dotaknile njegovih, ga je zapustil razum. In to dobesedno.
Nekaj trdega ga je udarilo po glavi in tik preden sta se dekletov in njegov jezik prepletla, se je umaknila.
Alaric se je podrgnil po sencih. Ni ga bolela glava, nihče ga ni udaril, nihče ga niti pogledal ni.
"Kaj za …", je zašepetal pri sebi.
"Kdo si?"
Takrat je vseh pet parov oči za mizo pogledalo njega.
Mellie ni bilo nikjer med njimi.
V kočo je takrat planil mlad fant, mlajši od Alarica.
"Alaric Windsor?!"
Počasi je dvignil roko in vstal. Kolena so se mu še vedno šibila, še vedno je čutil okus njenih ustnic, vanilije, na svojih.
V naslednjem trenutku pa je na vse pozabil.
Fant je zdrvel proti njemu in ga močno stisnil okoli pasu.
V solzah ihtenja, je razločil samo eno besedo.
*i* Brat. *i*
Alaric je padel na kolena.
~Hej!
Tole je bil nov del, upam, da vam je bil všeč (kakor vidite, počasi razkrivam informacije o naših glavnih junakih).
Svoje mnenje lahko pustite v komentarjih, tako pohvale kot kritike (da vem, kje se izboljšati), so vedno dobrodošle.
Hvala za branje!~
-dragon girl
Everly naslednjih nekaj dni (vsaj tako je sklepala) ni bila pozorna na čas. Nekajkrat so v sobo prišli zdravilci, hitro odšli in se čez nedoločen čas spet vrnili. Nekajkrat so ji zamenjali sobo, ni vedela zakaj. Včasih je v sobi zagledala Ric-a ali Gerald-a, ampak se nista poskusila pogovarjati z njo. Začuda se niti Ric ni naslajal nad njeno nenaravno prijaznostjo, ko sta imela pogovor. Upala je, da je pozabil.
Večino časa je spala. Spanec brez sanj. Razen en dan, ko je brez konkretnega razloga sanjala čokoladne svizce, ki so jo lovili z meter dolgimi korenčki. Ni iskala skritega pomena v tem.
Počasi je začenjala čutiti, da se ji stanje izboljšuje. Zdravilci so svoje delo opravili skoraj popolno. Pritisk v glavi, ki ji je toliko časa kvaril spanec, se je prenehal po nekaj obiskih. Rane na prsih ni želela pogledati. Izučilo jo je, da svojih poškodb nikoli ne sme gledati, če to ni življenjsko potrebno.
Ampak vedela je, da se celi. Zacelila se je veliko hitreje, kakor običajnim ljudem. Ne. Ni smela razmišljati o tem.
Potrkalo je na njena vrata in Gerald je brez vprašanja vstopil. Uh, kako je sovražila ta obraz. Če bi lahko premaknila roko in mu izdolbla te lešnikove oči ...
"Poglej no Everly, budna si."
"Oh, Gerald, punčica mojega očesa."
Čeprav jo je zabolelo v prsih ob besedah, se je potrudila vesti vzvišeno, nepoškodovano.
"Sarkazem? Vidim da si že bolje."
Rahlo se mu je nasmehnila brez humorja.
Usedel se je na bližnji naslanjač. Izgleda pogovora še ni konec …
"Ja, tisti fant … Alaric, kako že?"
"Hebe."
Rahlo je privihal ustnice.
"Dobro je skrbel zate."
Nelagodno se je presedla. Nič je ni zabolelo.
"V redu."
Gerald kar ni odnehal.
"Veš, zelo sta si podobna …"
Everly je zamomljala nekaj, kar bi lahko bila pritrditev ali pa kletvica.
"Tudi on je izgubil …"
"Ne."
Obraz se ji je pordečil.
"Želel sem samo …"
"Utihni."
Glas se ji je nehote zlomil.
"Ev … Ne rabiš se pretvarjati …"
"UTIHNI!"
Iz pljuč ji je posrkalo ves zrak in poskusila je zahlastati, ampak ni se več zavedala svojega telesa. Ničesar več se ni zavedala. Rana na prsih se ji je odprla in zakričala je. *i* Ne.*i* Črnina ji je prebodla oči.
*b* ALARIC *b*
Bog, zakaj je bilo tukaj notri tako vroče?!
Alaric se je prestopil in skoraj z glavo udaril v lesen steber. Ups.
Želel si je umreti. Tukaj. Zdaj. V tem preklemanem gostišču, ki še ni bilo seznanjeno z načini hlajenja. Mislim, karkoli?! Ventilatorji?
Bil je maj, ampak vreme je bilo še vedno neznosno vroče.
Opotekel se je in se zleknil na star lesen stol, ter se pridružil pogovoru za naključno mizo. Niso se zmenili zanj.
Nasproti njega je sedel moški s temnimi, na kratko pristriženimi lasmi. Obraz je imel tako razpraskan in krut, da je Alaric hitro odvrnil pogled od njega. Na njegovi desni je sedela ženska, ne bi mogla biti starejša od osemnajstih let. Temno rjava koža se ji je od potu bleščala, karamelni kodri pa so ji ležerno padali na ramena. Mogoče je trenutek predolgo strmel vanjo. Spokojno ga je pogledala in v njenih očeh je zaznal blesk modrosti. Nasmehnila se mu je in tisti trenutek je izgledala veliko starejša.
Moški z razbrazdanim obrazom (od zdaj naprej ga bo klical Veliki A), ju je za trenutek ošinil s pogledom, ampak se ni pustil motiti. Ostalim za mizo (med katere so spadali še trije moški in ženska v zgodnjih tridesetih), je naprej razlagal nekakšno anekdoto.
Dekle ga je postrani pogledalo in pomignilo krčmarju.
"Eno veliko pivo za tegale."
Ric je poskusil ugovarjati, da je premlad, da bi pil, ampak se je krčmar že obrnil stran. Poleg tega ni hotel užaliti dekleta.
"Torej … Si nov v mestu?"
Dekle mu je ležerno oplazilo roko in se premaknilo bližje k njemu.
Pogoltnil je.
Nikoli ni znal z ženskami. Ja, veliko se jih je v domači vasici plazilo za njim, ampak nikoli ni še, no … Bil z žensko.
"Ja, pravzaprav. Pred kratkim sem prišel na … iskat službo."
Ni ji mogel povedati resnice. Kako bi se odzvala, če bi ji rekel, da je prišel urit najmogočnejšo bojevnico v kraljestvu? Dvomil je, da dekle pozna Everly, ampak vseeno … Ne bi tega sprejela z nasmeškom na obrazu.
"Moje ime je Mellie. Tvoje?"
"Alaric."
Dekle se je pomaknilo še bližje k njemu, da je lahko razločno videl njene oči. Bile so zelene barve. Ne, čakaj, modre. Ne, bile so rjave. Ni znal razločiti barve njenih oči. Ves čas so se spreminjale iz ene v drugo.
Ne samo to. Tudi barva njenih las se je spreminjala. Kot, da bi se sončna svetloba igrala z njegovim vidom. To bi še lahko verjel, če ne bi bili zdaj lasje svetli, nato temni in rdeči.
Počasi se je za ped odmaknil od dekleta.
Rahlo se je nasmehnila, kot da jo to spreminjanje veseli.
Počasi se ji je začela spreminjati tudi barva kože.
Iz lepe rjavkaste, se je spremenila v mlečno belo lepotico. Nato v barvo kave in prisegel bi lahko, da je bila za trenutek njena koža prosojna.
Pomežiknil je in dekle je bilo spet normalno. Kaj za …
Ni izgledalo, kot da je kdo drug v krčmi to videl.
Alaric je poskusil vstati, ampak ga je nekaj prikovalo na stol. Ne glede na to, kako se je trudil, ni mogel odvrniti svojega pogleda od njenih ustnic. Žametnih, kremastih, čvrstih …
*i* Ne, zberi se. *i*
Dekle se je premaknilo bližje k njemu. Njegova sapa se je prepletala z njeno. Ni se umaknil. Ko so se njene ustnice čisto počasi dotaknile njegovih, ga je zapustil razum. In to dobesedno.
Nekaj trdega ga je udarilo po glavi in tik preden sta se dekletov in njegov jezik prepletla, se je umaknila.
Alaric se je podrgnil po sencih. Ni ga bolela glava, nihče ga ni udaril, nihče ga niti pogledal ni.
"Kaj za …", je zašepetal pri sebi.
"Kdo si?"
Takrat je vseh pet parov oči za mizo pogledalo njega.
Mellie ni bilo nikjer med njimi.
V kočo je takrat planil mlad fant, mlajši od Alarica.
"Alaric Windsor?!"
Počasi je dvignil roko in vstal. Kolena so se mu še vedno šibila, še vedno je čutil okus njenih ustnic, vanilije, na svojih.
V naslednjem trenutku pa je na vse pozabil.
Fant je zdrvel proti njemu in ga močno stisnil okoli pasu.
V solzah ihtenja, je razločil samo eno besedo.
*i* Brat. *i*
Alaric je padel na kolena.
~Hej!
Tole je bil nov del, upam, da vam je bil všeč (kakor vidite, počasi razkrivam informacije o naših glavnih junakih).
Svoje mnenje lahko pustite v komentarjih, tako pohvale kot kritike (da vem, kje se izboljšati), so vedno dobrodošle.
Hvala za branje!~
-dragon girl
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ooo koncno nadaljevanje :)
zgodba me je potegnila v branje :) tako da nadaljuj, cakam nov del :)
zgodba me je potegnila v branje :) tako da nadaljuj, cakam nov del :)
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ta del je bil tako dober! ampak res je, da podatke sporočaš počasi, kar me naredi radovedno in malo zmedeno, ker kakšnih sitacij brez podatkov ne moreš razumeti popolnoma. ampak ti je včasih in v tvojem priperu dobra stvar.
aja, je pa ena slaba stvar.
se mi zdi da s stvojim stilom pisanja in s tem ko ne vem veliko o karakterjih ne vem kaj bi me moralo prsenetiti in... ne znam ravno opisati. ampak trenutno se počutim kot da me zelo zanima kaj se bo naprej zgodilo, kaj vse to pomeni, več o stvareh...
toliko o tej 'slabi stvari'
(slaba zame, ker to ni knjiga ampak deli ki ne prihajajo ven vsak dan. da smo na jasnem.)
nadaljuj, seveda. komaj čakam nalsednji del.
aja, je pa ena slaba stvar.
se mi zdi da s stvojim stilom pisanja in s tem ko ne vem veliko o karakterjih ne vem kaj bi me moralo prsenetiti in... ne znam ravno opisati. ampak trenutno se počutim kot da me zelo zanima kaj se bo naprej zgodilo, kaj vse to pomeni, več o stvareh...
toliko o tej 'slabi stvari'
(slaba zame, ker to ni knjiga ampak deli ki ne prihajajo ven vsak dan. da smo na jasnem.)
nadaljuj, seveda. komaj čakam nalsednji del.
0
Hvala za pohvalo in tudi kritiko.
Oprosti, če te je kaj zmotilo, jaz probam biti malo bolj skrivnostna v pisanju saj res nočem, da se vse prehitro izve.
Ja, je pa res da ni knjiga, pri knjigi bi vsa skrivnostnost izgledala malo boljše haha :)
Oprosti, če te je kaj zmotilo, jaz probam biti malo bolj skrivnostna v pisanju saj res nočem, da se vse prehitro izve.
Ja, je pa res da ni knjiga, pri knjigi bi vsa skrivnostnost izgledala malo boljše haha :)
Aja sele zdaj vidim tole sori😭 s slabo stvarjo sm se totalno zafrkavala! Oprosti ce nisi tako razumela, zgodba je suuuper
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zanimiv del, komaj čakam na novega! mogoče se samo drži alarica čez cel tekst. (na začetku nekje si imela alaric-a), drugače pa res super in se že veselim branja. oprosti, ker sem malo pozna! :)
0
Hvala.
Drugače je bilo pa tako: Najprej sem imela Everly in od Alaric-a naprej, samo Alaric-a. Pač samo njegov POV, Everly je bila samo na začetku.
Drugače je bilo pa tako: Najprej sem imela Everly in od Alaric-a naprej, samo Alaric-a. Pač samo njegov POV, Everly je bila samo na začetku.
nenene! to vem hahah mislila sem ko pišeš sklone se drži ali alarica (brez vezaja) ali alaric-a (z vezajem) :)
nisem mislila kritizirati same oblike zgodbe. hotela sem povedati, da si imela na začetku imena z vezajem, nato pa brez. :D
nisem mislila kritizirati same oblike zgodbe. hotela sem povedati, da si imela na začetku imena z vezajem, nato pa brez. :D
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hojla!
Najprej tisočkrat hvala za daljši del. Navdušena sem nad delom, ki ga pripoveduje Alaric in nove informacije so odlične podane. Dialogi so tudi zelo zanimivi in se moram držati nazaj, da ne preskakujem besed, saj me tako zelo zanima nadaljevanje. Tvoje izražanje je polno bogatega besednega zaklada in tudi način, kako tvoriš povedi je čudovit. Vidim, da še vztrajaš v stilu Sarah J. Maas :) Moji najljubši povedi, ki ju enostavno moram izpostaviti, sta:
Everly je zamomljala nekaj, kar bi lahko bila pritrditev ali pa kletvica.
Črnina ji je prebodla oči.
En velik waw z moje strani!
Khm, khm ... *Zacelila se je veliko hitreje, kakor običajnim ljudem. Ne. Ni smela razmišljati o tem. * Em, ali je to tisto kar jaz mislim, da je?:smirk: Pa Evelyn in Alaric sta oba nekaj ali nekoga izgubila? In Alaric ima BRATA (vsaj tako se na pri pogled zdi)?! In kdo je ta Mellie? Spominja me na Lysandro, ampak se za zdaj še ne moram odločiti, če mi je (Mellie) všeč. Nočem prehitro sklepati ali si ustvarjati mnenja o nekem liku, saj še nobenega zares ne poznam (kar pa zgodbi tudi daje magičnost).
Samo eno vprašanje imam: ali v tvojem fantazijskem svetu imajo elektriko? Za zdaj sem dobila občutek, da so še na mečih in puščicah, torej da so z razvojom nekje tam, kjer smo bili mi v srednjem veku. Kako imajo potem lahko ventilatorje? No, to je tvoj svet in lahko da boš razkrila, da imajo elektriko ali pa da uporabljajo nek drug vir energije, zato ne morem ravno reči, da je to napaka. Me pa vseeno zanima, ampak mi seveda ni treba povedati, če to vpliva na zgodbo.
Hvala za obvestilo v kotičku <3 Zelo mi je všeč POV od Alarica in da je ta del ekstra dolg.
Lepo se imej <3
Najprej tisočkrat hvala za daljši del. Navdušena sem nad delom, ki ga pripoveduje Alaric in nove informacije so odlične podane. Dialogi so tudi zelo zanimivi in se moram držati nazaj, da ne preskakujem besed, saj me tako zelo zanima nadaljevanje. Tvoje izražanje je polno bogatega besednega zaklada in tudi način, kako tvoriš povedi je čudovit. Vidim, da še vztrajaš v stilu Sarah J. Maas :) Moji najljubši povedi, ki ju enostavno moram izpostaviti, sta:
Everly je zamomljala nekaj, kar bi lahko bila pritrditev ali pa kletvica.
Črnina ji je prebodla oči.
En velik waw z moje strani!
Khm, khm ... *Zacelila se je veliko hitreje, kakor običajnim ljudem. Ne. Ni smela razmišljati o tem. * Em, ali je to tisto kar jaz mislim, da je?:smirk: Pa Evelyn in Alaric sta oba nekaj ali nekoga izgubila? In Alaric ima BRATA (vsaj tako se na pri pogled zdi)?! In kdo je ta Mellie? Spominja me na Lysandro, ampak se za zdaj še ne moram odločiti, če mi je (Mellie) všeč. Nočem prehitro sklepati ali si ustvarjati mnenja o nekem liku, saj še nobenega zares ne poznam (kar pa zgodbi tudi daje magičnost).
Samo eno vprašanje imam: ali v tvojem fantazijskem svetu imajo elektriko? Za zdaj sem dobila občutek, da so še na mečih in puščicah, torej da so z razvojom nekje tam, kjer smo bili mi v srednjem veku. Kako imajo potem lahko ventilatorje? No, to je tvoj svet in lahko da boš razkrila, da imajo elektriko ali pa da uporabljajo nek drug vir energije, zato ne morem ravno reči, da je to napaka. Me pa vseeno zanima, ampak mi seveda ni treba povedati, če to vpliva na zgodbo.
Hvala za obvestilo v kotičku <3 Zelo mi je všeč POV od Alarica in da je ta del ekstra dolg.
Lepo se imej <3
0
.png "Druščina 6")
Hej!
Hvala za pohvale :)
Veliko mi pomenijo <3
- Em, ali je to tisto kar jaz mislim, da je? Ne vem kaj misliš ali misliš da je tisto kar je :^) hahaha
- Pa Evelyn in Alaric sta oba nekaj ali nekoga izgubila? Več v prihodnjih delih *evil laugh*
- In Alaric ima BRATA (vsaj tako se na pri pogled zdi)?! Mhm :D Boš videla v naslednjem delu, kaj se bo zgodilo naprej haha
- In kdo je ta Mellie? Malo bom še ohranjala napetost, ampak za zdaj bo Mellie še majhna skrivnost.
- ali v tvojem fantazijskem svetu imajo elektriko? Pravzaprav ne. Ja, je nek drug svet, tako kot Throne of glass pa to, malo vleče na srednji vek (meči bla bla), ampak elektrike pa nimajo. Pač mislila sem na ventilatorje brez električnega pogona, ti pa so obstajali že v srednjem veku (samo niso bili takšni, kakor so naši zdaj). Ne vem, če so moji viri pravilni, ampak naj bi obstajali brez električnega pogona, kajne? Oprosti, ker sem malo površna, nisem mislila pravih "ventilatorjev", ampak pač tiste stvarce s katerimi so hladili koče v srednjem/novem veku (moramo pa tudi prišteti, da svet v katerem se dogaja moja zgodba ni resničen in enak Zemlji, glej na to tako, kakor na drugo Vesolje, morda v Črni luknji?)
Hahah hvala še enkrat, že pisem nov del :)
Hvala za pohvale :)
Veliko mi pomenijo <3
- Em, ali je to tisto kar jaz mislim, da je? Ne vem kaj misliš ali misliš da je tisto kar je :^) hahaha
- Pa Evelyn in Alaric sta oba nekaj ali nekoga izgubila? Več v prihodnjih delih *evil laugh*
- In Alaric ima BRATA (vsaj tako se na pri pogled zdi)?! Mhm :D Boš videla v naslednjem delu, kaj se bo zgodilo naprej haha
- In kdo je ta Mellie? Malo bom še ohranjala napetost, ampak za zdaj bo Mellie še majhna skrivnost.
- ali v tvojem fantazijskem svetu imajo elektriko? Pravzaprav ne. Ja, je nek drug svet, tako kot Throne of glass pa to, malo vleče na srednji vek (meči bla bla), ampak elektrike pa nimajo. Pač mislila sem na ventilatorje brez električnega pogona, ti pa so obstajali že v srednjem veku (samo niso bili takšni, kakor so naši zdaj). Ne vem, če so moji viri pravilni, ampak naj bi obstajali brez električnega pogona, kajne? Oprosti, ker sem malo površna, nisem mislila pravih "ventilatorjev", ampak pač tiste stvarce s katerimi so hladili koče v srednjem/novem veku (moramo pa tudi prišteti, da svet v katerem se dogaja moja zgodba ni resničen in enak Zemlji, glej na to tako, kakor na drugo Vesolje, morda v Črni luknji?)
Hahah hvala še enkrat, že pisem nov del :)
Hoj!
Seveda, ni problema, čisto vsa si zaslužiš :) Hvala za vsa pojasnila in da imam zdaj samo še več vprašajev nad glavo, ampak ravno zaradi tega mi je zgodba tako všeč. Komaj čakam naslednji del! Nočem pritiskati, ti si kar vzemi čas, pa prijetno pisanje ti želim :)
Seveda, ni problema, čisto vsa si zaslužiš :) Hvala za vsa pojasnila in da imam zdaj samo še več vprašajev nad glavo, ampak ravno zaradi tega mi je zgodba tako všeč. Komaj čakam naslednji del! Nočem pritiskati, ti si kar vzemi čas, pa prijetno pisanje ti želim :)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
vavvvv kko lepooooo!
0
darilo
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
