Pisalnica
*b*33. POGLAVJE: Hiša*b*
*b*Kaya*b*
Slišala sem tihe utripe svojega srca. Moj vid je bil meglen.
»Poišči ga tam!«
…
*i*»Kaya poskusi! Vsi smo čarovniki, uspelo ti bo.«*i*
*i*Prestrašeno strmim v svoje roke, s katerimi se nič ne dogaja. Nobene svetlobe, kot pri Mary in drugih.*i*
*i*»Mama, ne morem.« Po licih mi polzijo solze strahu. Še nikoli nisem poskusila uporabiti magije. In je tudi nisem hotela.*i*
…
»14. Štirinajst ugrizov!« V neznanem glasu sem zaznala paniko.
»Kaj…?« sem zamomljala, a me ni nihče slišal. Bilo je presneto hrupno. Še sama sebe sem komaj slišala. Razločneje in glasneje sem ponovila: »Kaj…?«
»Ššššš,« me je utišal nežen glas. »Počivaj.« Hladna roka se je dotaknila mojega čela in me pobožala po laseh.
»Uspavajte jo nazaj,« je rekel glas, enako nežno kot prej. Začutila sem rahel zbodljaj na svoji roki, potem pa nisem bila več prisebna.
*i*Jaz in moj bratranec Charlie sama sediva na kavču v dnevni sobi Charlievih staršev. Strmim v zlato uro na mizi o kateri sedaj moji starši razpravljajo skupaj z stricem in teto. V stričevi delovni sobi seveda. To je stvar, ki ''ni za otroke'', kakor pravijo odrasli. Mama se vrne.*i*
*i*»Kaya, pridi.« Brez razlage me potegne za roko in vstanem s kavča. Sledim mami po hodniku. Strah me je.*i*
…
Bila je tišina. V ušesih mi je še vedno zvonilo. Bela tkanina mi je praskala kožo, čeprav je bila gladka. Zamežikala sem. Poskušala sem se spomniti od kje poznam ta kraj. Pa sem se spomnila: Bila je ambulanta, kamor sem kdaj pa kdaj prišla obiskat Paige.
*b*Loyd*b*
Počasi sem se zbujal. V glavi mi je še vedno odbijal kačin glas, ki je govoril: Še estdeset sekund.
*i*Čakaj malo. A sem mrtev? Vse je belo.*i* Soba v kateri sem ležal je bila res bela, a verjel sem, da me v nebesih ne bi vse bolelo, tako kot me je zdaj.
Zaslišal sem korake. Na čelo mi je padla dlan. Videl sem obraz neznane mlade zdravilke.
»Kako se počutiš?« je vprašala z nežnim glasom. In takrat sem se zavedel, da je bila spreminjevalka oblike. To pomeni, da je imela enako moč, kot sem jo imel jaz.
*b*Kaya*b*
Slišala sem tihe utripe svojega srca. Moj vid je bil meglen.
»Poišči ga tam!«
…
*i*»Kaya poskusi! Vsi smo čarovniki, uspelo ti bo.«*i*
*i*Prestrašeno strmim v svoje roke, s katerimi se nič ne dogaja. Nobene svetlobe, kot pri Mary in drugih.*i*
*i*»Mama, ne morem.« Po licih mi polzijo solze strahu. Še nikoli nisem poskusila uporabiti magije. In je tudi nisem hotela.*i*
…
»14. Štirinajst ugrizov!« V neznanem glasu sem zaznala paniko.
»Kaj…?« sem zamomljala, a me ni nihče slišal. Bilo je presneto hrupno. Še sama sebe sem komaj slišala. Razločneje in glasneje sem ponovila: »Kaj…?«
»Ššššš,« me je utišal nežen glas. »Počivaj.« Hladna roka se je dotaknila mojega čela in me pobožala po laseh.
»Uspavajte jo nazaj,« je rekel glas, enako nežno kot prej. Začutila sem rahel zbodljaj na svoji roki, potem pa nisem bila več prisebna.
*i*Jaz in moj bratranec Charlie sama sediva na kavču v dnevni sobi Charlievih staršev. Strmim v zlato uro na mizi o kateri sedaj moji starši razpravljajo skupaj z stricem in teto. V stričevi delovni sobi seveda. To je stvar, ki ''ni za otroke'', kakor pravijo odrasli. Mama se vrne.*i*
*i*»Kaya, pridi.« Brez razlage me potegne za roko in vstanem s kavča. Sledim mami po hodniku. Strah me je.*i*
…
Bila je tišina. V ušesih mi je še vedno zvonilo. Bela tkanina mi je praskala kožo, čeprav je bila gladka. Zamežikala sem. Poskušala sem se spomniti od kje poznam ta kraj. Pa sem se spomnila: Bila je ambulanta, kamor sem kdaj pa kdaj prišla obiskat Paige.
*b*Loyd*b*
Počasi sem se zbujal. V glavi mi je še vedno odbijal kačin glas, ki je govoril: Še estdeset sekund.
*i*Čakaj malo. A sem mrtev? Vse je belo.*i* Soba v kateri sem ležal je bila res bela, a verjel sem, da me v nebesih ne bi vse bolelo, tako kot me je zdaj.
Zaslišal sem korake. Na čelo mi je padla dlan. Videl sem obraz neznane mlade zdravilke.
»Kako se počutiš?« je vprašala z nežnim glasom. In takrat sem se zavedel, da je bila spreminjevalka oblike. To pomeni, da je imela enako moč, kot sem jo imel jaz.
Moj odgovor:
Ohh
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Kako povedati simpatiji
Hej hoj imam simpatijo ki mi je vsec od zacetka septembra in mogočre boste rekl da je to samo faza ampak jaz mislim da ni ker še nihče ni bil tko prijazen do mene in mi bil tok všeč. Mela sem glede tega že več ispadov joka in nisem vedla kaj naj s sabo ker on kao ful ni za teenage love pa jaz mu ziher (preverjeno) nism všeč ampak on pa meni je in ne vem kako bi se prijateljsko zbližala z njim kr sm zlooo zadržana oseba in me je strah. Rada bi mu povedla da mi je všeč ampak ne vem kako sem pa splanirala kako bo potekalo (na samem) a imam problem da ne vem kaj naj rečm. strah me je da če vse priznam da se me bo začel izogibat moj namen pa je da bi se malo zbližala sicer bi mu pa tut ful rada povedla. kr hočem da se še vseeno kdaj meniva pa to ali pa greva na kosilo s prijatli al pa kaj ampak kot sem omenila sem zlo shy oseba in mam velik social anxiety
prosim svetujte
prosim svetujte
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(21)
Vesela šola me ne zanima.
(25)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(51)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(13)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Ja 1. plis. Kul blog crgač.:purple_heart::purple_heart::purple_heart:
