*modra**i*3. POGLAVJE: Sanje*i**modra*


*i*Bila sem na hodniku. Bil je videti mlajši in brez novodobne tehnologije. Nenadoma je na hodnik prišlo dekle. Imelo je zlate lase, spletene v kite, ki so bile obite okrog glave. Njen obraz je bil zelo podoben nekomu, ki sem ga poznala, a nisem vedela komu. Imela je svetlo rjave oči in oblečena je bila v srednjeveško obleko. Takrat sem se zavedela, da sem v srednjem veku. Hodila je tiho, skoraj neslišno. Sledila sem ji. Odšla je v del, ki ga nisem poznala. Tam se je ustavila pred nekimi lesenimi vrati. Potrkala je in vstopila. Sledila sem ji. Prišla je v veliko sobo. Na sredini sobe je bila okrogla miza, za katero je sedelo pet moških in devet žensk, vsi pa so bili oblečeni precej srednjeveško. Prej so se resno pogovarjali, a ko je vstopilo dekle, so vso pozornost namenili njej. Dekle se je rahlo priklonilo. Ostali so nemo, v znak spoštovanja, sklonili glave. Potem je ena od žesk pozdravila dekle: »Dobrodošla Jessa Rose.«*i*
*i*»Hvala,« je odvrnilo dekle, a obdržalo resen izraz. »Zakaj ste me klicali? Zdelo se mi je, da je nekaj pomembnega, zato sem prišla kar zdaj.«*i*
*i*»In imela si prav,« je spregovoril star moški z dolgo belo brado. Dekle je obrnilo pogled k njemu.*i*
*i*»Jessa,« je spet začela ženska. »Veš, kdo smo. Poklicali smo te zaradi tvojega izjemnega daru.« Jessa je pogledala v tla. »Vem,« je rekla.*i*
*i*»Ker tega daru nima vsak,« je rekla druga. »Smo se te odločilo sprejeti v naš krog. Zdaj so le štiri preroške čarovnice, potrebujemo pa jih pet.« Preroške čarovnice. Jasno. O tem je govorila Kaya.*i*
*i*»Ali sprejmeš ponudbo? A vedi, da boš za to živela neskončno, in to bi lahko bilo zate prekletstvo,« je rekla čarovnica. »Prej, pa moraš biti jasno, izobražena. To boš postala šele, ko boš dokončala šolo.« Dekle je pokimalo. »Sprejmem. To je moja dolžnost do sveta.«*i*
*i*»Potem, Jessa Rose, se vrni v svojo sobo, pred tem pa prejmi moj dar,« je rekla ena in iz žepa potegnila ogrlico. Imela je obesek, kristalno peščeno uro, z belim peskom v njej. Dekle jo je vljudno sprejelo se še enkrat priklonilo, obrnilo in odšlo.*i*
*i*Prizor se je spremenil.*i*
*i*Bila sem ob majhnem potoku. Ob njem je sedela tudi Jessa Rose. Ogledovala si je obesek na ogrlici. Videti je bila zdelana in utrujena. Povsod po telesu je imela praske. Spraševala sem se, kaj se ji je zgodilo. Tedaj se je v gozdu zaslišal pok. Jessa je bila takoj na nogah. Stekla je stran.*i*
Zbudil me je zvonec. Dala sem si blazino čez glavo in skušala spati naprej. Ni šlo. Potem sem se spomnila sanj. *i*Kdo je Jessa Rose? Kaj sem počela v srednjem veku?*i*