Hej! Kako ste? Tu je nov del ki ga že vsi nestrpno pričakujete! Torej potem ko je Ela izvedela da je Luka v Stello ni morala vrjeti in še celo noč ni spala. Jn ko je napočilo jutro sta se odločila da bosta zdaj res nekaj popila in pojedla. Ela pa je še vedno bila malo žalostna zaradi včeraj. Luka: Hej kaj pa je? Tako žalostna si! Ela: Nič ni samo slabo sem spala... Luka: Jaz sem pa dobro spal. Veš hvala ker si mi zaupala takšno skrivnost včeraj. Ela: Ni zakaj. Tudi tebi hvala saj si jo ti tudi meni. Luka: Mislim da sv
a dobra prijatelja. Kaj praviš greva kaj pojest? Ela: No ja če želiš. Zelo sta bila lačna a sta jedla skromno. Čez nekaj časa pa se je zaslišala ladja. Luka: Poglej! Spet gre tista ladja. Ela: Saj se hečas a ne? Omg! Res je tu! Toda kaj hočejo iz tega otoka? Luka: Mogoče je pa to kakšen otok z zakladom? Ela: Nekaj mora biti na njem da je tako dragocen. Luka: Preden pride ladja greva pogledat malo okrog otoka. Ela: Prav. Cel otok sta pregledala a nič nista našla. Potem pa sta se odločila da greta pogledati še v ruševine. In naenkrat se je premaknila ruševina kot kakšen skrivni prehod. Ela: Kaj se je zgodilo? Luka: Izgleda da si odkrila skrivni prehod! Ela: Tukaj se lahko kdaj skrijeva a morava ga s tole deko prekriti da ga ne bo kdo našel. Luka: Prav jaz grem pogledati če bom še kje kaj našel ti pa pojdi nazaj v zavetje in glej kdaj pride ladja. Ko bo že čisto blizu mi pridi povedati ok? Ela: Prav. Medtem ko je Ela čakala jo je poklicala njena prijateljica Nika. Nika: Hej Ela kako si? Ela: Ah bolj slabo... Nika: Res? Kaj se je zgodilo? In potem je Ela povedala celo zgodbo... Ela: No in potem je rekel da je v Stello! In v tistem trenutku je bil Luka čisto blizu zavetja in jo je slišal! Nika: Kaj ti to resno? V Stello? Ela: Ja v tisto najbolj zlobno punco. No vsaj do mene je zlobna... Nika: Joj boga! No moram iti adijo! Ela: Adijo! Luka je takrat vedel da je Ela najbrž v njega. A ni vedel kaj naj ji reče zato je šel naprej iskat... (se nadaljuje)