Pisalnica
po vec kot enem mesecu... pa ful nimam obcutka ce je ta del kratek al ne.
pa: *b*berete na lastno odgovornost*b*
TW: cigarete, omembe smrti
♡︎♡︎♡︎
Sedela sem na kavču. In gledala v steno. Polepljeno z družinskimi fotografijami. Na večini me niti ni. Samo ati in mami. Ali pa Oliver in ona. In samo eni. Na eni smo vsi. V času ko je bila posneta je Oli komaj shodil. Božič. Nekaj let nazaj. Ne vem kdo jo je posnel. Vem le, da je ena zadnjih, ki niso bile lažne. Ena zadnjih, na katerih smo še srečni. Ena zadnjih, kjer je bilo življenje še lepo.
𖠌𖠌𖠌
Ne maram novega leta. Vse je preglasno in nebo utripa, kot da bi ga hkrati razsvetlilo na tisoče strel različnih barv. In še živali straši, da jih potem 1. januarja na cestah najdejo povožene. Umirajo v strahu. Grozljivem strahu. Zaradi človeške zabave. Njihova smrt je samo posledica človeške zabave. Samo, da one tega ne vejo. Verjetno mislijo, da je konec sveta. O tem razmišljam vsako novo leto. Ne o zaobljubah. Ne o tem kaj bo prineslo. Ne. Razmišljam o bogih živalih, ki tistega dne zadnjič vdihnejo. Zadnjič vidijo nebo. Zadnjič izdihnejo. Tako sem (tako, kot vsako leto) za novo leto sedela na svoji postelji in razmišljala o tem. In ignorirala zvok TV-ja iz dnevne sobe. In Olija, ki je mamo verjetno v dnevni spraševal vsa mogoča vprašanja na katera verjetno ni imela odgovora ob gledanju barv, ki so se risale na nebu. In sosedovega dojenčka ki je jokal verjetno zaradi petard in ognjemetov. In nasploh vse razen glasbe, ki sem jo imela zaradi hrupa še nekoliko bolj na glas. Taka so pač bila nova leta zadnjih nekaj let. Psi so lajali. Dojenček je jokal. TV je predvajal Sam doma 3. Oli se je smejal. Sobo so osvetljevale rdeča, zlata in modra. Billy Joel je prepeval o neizpolnjenih sanjah nekega gay kluba.
Tako se je začelo leto 2022.
3. poglavje
In tri dni za tem? Šola. Kot vedno. Ljudje primerjajo darila. Se pritožujejo, ker so dobili “premalo”. Profesorji delijo teste, ki smo jih pisali pred počitnicami. V razredih je nemir. Vse še nekako ohranja tisti duh praznikov. In mogoče celo še bolj, kot je decembra. Kar je čudno. Ne vem če se zavedajo, da so januarja vsi najhujši testi.
Odmor za kosilo sem preživela zunaj. Na snegu. In opazovala kako so se ostali obmetavali z njim in se potiskali da so pristali v njem. Nimam pojma kako so reagirali profesorji, ki so jih imeli naslednjo uro. Dvomim da so bili navdušeni. Moja ni bila. Med temi, ki so bili po par minutah že celi premog sta bila tudi Michael in Ellis za katero sem tistega dne izvedela, da ime raje, če jo ljudje kličejo Ell. Kako? Tako, da me je brez da bi se ozirala na mojo prižgano cigareto povlekla v sneg tako, da sva obe padli. In tam v snegu se mi je potem na dolgo in široko predstavila medtem ko sem zmrzovala.
𖠌𖠌𖠌
Tisti večer sem sedela na postelji v svoji sobi. In razmišljala o Ell, medtem ko me je s stene gledal Kurt Cobain. Ellis Smith. Angležinja. To pojasni njen naglas. Leto mlajša od mene. Zanimivo. Zgledala mi je starejša. Tam v jedilnici. S svojimi modrimi lasmi. Malo je podobna Penelope…
pa: *b*berete na lastno odgovornost*b*
TW: cigarete, omembe smrti
♡︎♡︎♡︎
Sedela sem na kavču. In gledala v steno. Polepljeno z družinskimi fotografijami. Na večini me niti ni. Samo ati in mami. Ali pa Oliver in ona. In samo eni. Na eni smo vsi. V času ko je bila posneta je Oli komaj shodil. Božič. Nekaj let nazaj. Ne vem kdo jo je posnel. Vem le, da je ena zadnjih, ki niso bile lažne. Ena zadnjih, na katerih smo še srečni. Ena zadnjih, kjer je bilo življenje še lepo.
𖠌𖠌𖠌
Ne maram novega leta. Vse je preglasno in nebo utripa, kot da bi ga hkrati razsvetlilo na tisoče strel različnih barv. In še živali straši, da jih potem 1. januarja na cestah najdejo povožene. Umirajo v strahu. Grozljivem strahu. Zaradi človeške zabave. Njihova smrt je samo posledica človeške zabave. Samo, da one tega ne vejo. Verjetno mislijo, da je konec sveta. O tem razmišljam vsako novo leto. Ne o zaobljubah. Ne o tem kaj bo prineslo. Ne. Razmišljam o bogih živalih, ki tistega dne zadnjič vdihnejo. Zadnjič vidijo nebo. Zadnjič izdihnejo. Tako sem (tako, kot vsako leto) za novo leto sedela na svoji postelji in razmišljala o tem. In ignorirala zvok TV-ja iz dnevne sobe. In Olija, ki je mamo verjetno v dnevni spraševal vsa mogoča vprašanja na katera verjetno ni imela odgovora ob gledanju barv, ki so se risale na nebu. In sosedovega dojenčka ki je jokal verjetno zaradi petard in ognjemetov. In nasploh vse razen glasbe, ki sem jo imela zaradi hrupa še nekoliko bolj na glas. Taka so pač bila nova leta zadnjih nekaj let. Psi so lajali. Dojenček je jokal. TV je predvajal Sam doma 3. Oli se je smejal. Sobo so osvetljevale rdeča, zlata in modra. Billy Joel je prepeval o neizpolnjenih sanjah nekega gay kluba.
Tako se je začelo leto 2022.
3. poglavje
In tri dni za tem? Šola. Kot vedno. Ljudje primerjajo darila. Se pritožujejo, ker so dobili “premalo”. Profesorji delijo teste, ki smo jih pisali pred počitnicami. V razredih je nemir. Vse še nekako ohranja tisti duh praznikov. In mogoče celo še bolj, kot je decembra. Kar je čudno. Ne vem če se zavedajo, da so januarja vsi najhujši testi.
Odmor za kosilo sem preživela zunaj. Na snegu. In opazovala kako so se ostali obmetavali z njim in se potiskali da so pristali v njem. Nimam pojma kako so reagirali profesorji, ki so jih imeli naslednjo uro. Dvomim da so bili navdušeni. Moja ni bila. Med temi, ki so bili po par minutah že celi premog sta bila tudi Michael in Ellis za katero sem tistega dne izvedela, da ime raje, če jo ljudje kličejo Ell. Kako? Tako, da me je brez da bi se ozirala na mojo prižgano cigareto povlekla v sneg tako, da sva obe padli. In tam v snegu se mi je potem na dolgo in široko predstavila medtem ko sem zmrzovala.
𖠌𖠌𖠌
Tisti večer sem sedela na postelji v svoji sobi. In razmišljala o Ell, medtem ko me je s stene gledal Kurt Cobain. Ellis Smith. Angležinja. To pojasni njen naglas. Leto mlajša od mene. Zanimivo. Zgledala mi je starejša. Tam v jedilnici. S svojimi modrimi lasmi. Malo je podobna Penelope…
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMFG!!! LOVAM! :black_heart::black_heart::black_heart: PAČ RES FUL DOBR!!! ČIM PREJ NADALJUJJJ!!!:black_heart::black_heart::black_heart::black_heart::black_heart:
1
Moj odgovor:
hiphop_girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
En fant
Hojla!:wave:
Imam enega prijatelja (če se lahko tako izrazim) s katerim sem se ko sva bila stara od 6 pa do 9 let vsak dan družila pred blokom še z eno skupino frendov. Nikoli nisva bila ful povezana. Potem pa se je preselil in enostavno nehala sva se pogovarjat. Še vedno je hodil v našo šolo, ampak ignorirala sva drug drugega. Aja, pa še eno leto je starejši od mene.
Potem pa smo šli, tko en teden nazaj, na en tabor za astronomijo za tri dni. Skupaj smo šli sedmi, osmi in deveti razredi. In tam je bil tudi on. Začela sva se pogovarjat, se družit in kar je najbolj funny skupaj sva žonglirala. (Pač obadva znava in sva en dugega malo učila.)
No, na tem taboru pa sem se jaz (ki se by the way nisem še nikoli) zatreskala v enga fanta in druge šole. Vse punce so opazle, da sem v tega iz druge šole, ampak zdaj ga verjetno ne bom nikoli več videla. In pač vsi vejo, da sem v njega, kar mi je na začetku ugajalo. Zdaj pa mi je že malo vseeno zanj, ker sem se sprijaznila s tem, da s tem fantom iz druge šole ne bo nič.
V glavnem, zdej sem nazaj v šoli. V unga k sem bila zatreskana, sem še zmeraj malo, ampak sem ga že na pol pozabila. Zdej pa mi ta prijtelj, s katerim sem žonglirala ful maha, pa med odmorom sva se pogovarjala in zadnjič sem videla, da me je gledal. In zdej včasih postanem malo vznemirjena (na dober način) ko ga srečam.
Nevem kaj naj naredim.
Imam enega prijatelja (če se lahko tako izrazim) s katerim sem se ko sva bila stara od 6 pa do 9 let vsak dan družila pred blokom še z eno skupino frendov. Nikoli nisva bila ful povezana. Potem pa se je preselil in enostavno nehala sva se pogovarjat. Še vedno je hodil v našo šolo, ampak ignorirala sva drug drugega. Aja, pa še eno leto je starejši od mene.
Potem pa smo šli, tko en teden nazaj, na en tabor za astronomijo za tri dni. Skupaj smo šli sedmi, osmi in deveti razredi. In tam je bil tudi on. Začela sva se pogovarjat, se družit in kar je najbolj funny skupaj sva žonglirala. (Pač obadva znava in sva en dugega malo učila.)
No, na tem taboru pa sem se jaz (ki se by the way nisem še nikoli) zatreskala v enga fanta in druge šole. Vse punce so opazle, da sem v tega iz druge šole, ampak zdaj ga verjetno ne bom nikoli več videla. In pač vsi vejo, da sem v njega, kar mi je na začetku ugajalo. Zdaj pa mi je že malo vseeno zanj, ker sem se sprijaznila s tem, da s tem fantom iz druge šole ne bo nič.
V glavnem, zdej sem nazaj v šoli. V unga k sem bila zatreskana, sem še zmeraj malo, ampak sem ga že na pol pozabila. Zdej pa mi ta prijtelj, s katerim sem žonglirala ful maha, pa med odmorom sva se pogovarjala in zadnjič sem videla, da me je gledal. In zdej včasih postanem malo vznemirjena (na dober način) ko ga srečam.
Nevem kaj naj naredim.
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(32)
Vesela šola me ne zanima.
(53)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(97)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(28)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
jjjjjjjjjjjjaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
