Umor mame:
Ko sem se umaknila od njegovih ustnic sem se počutila magično. Prijela sem ga za roko in nekaj začutila. Primila sem mu roko ter zagledala neko rdečo stvari. Kri. "Uhm Alexs kaj je to?" ga vprašam. "No uhm verjetno sem se kam vdaril..." mi reče ter mi umakne roko. "Um...Okej? No bi gledal film?" ga vprašam. "Lahko" mi reče in skomigne z rameni. Vsedeva se pred televizor. Prižgem televizor in odprem program Netflix. "Kaj bi pa gledala?" me vpraša Alexs. "Hm? Imaš kakšno idejo?" ga zmedeno vprašam. "Titanic?" me vpraša. Prikimam in v iskalniku poiščem Titanic. Glavo naslonim na njegovo rameno.
~~~~~~~~~~
PO FILMU
~~~~~~~~~~
Pretegnem se. Na veliko odprem oči in pogledam na uro. "Alex! Ura bo 11! Mislim da moraš iti domov..." mu rečem. "Ah res je ok no adijo." reče ter se vstane iz kavča. Obuje si čevlje in me objame. "Adijo!" mi reče. Čudno se nasmehnem on pa odide. Zazeham. "Hm...kje je mama?" se vprašam ter pogledam skozi okno. Iz žepa vzamem telefon in jo pokličem. Vedno se takoj javi a danes se ni..."Kaj zdaj?" se vprašam. Nikoli nima službe tako dolgo. "No pa nič" si rečem in pokličem policijo.

Policija: Prosim?
Jaz: Pomagajte. Moja mama se še ni vrnila domov mogla bi se pred 2 urama!
Policija: Glejte to ni problem mogoče ima službo dlje.
Jaz: Ne nima! Probala sem jo poklicat a se ni javila!
Policija: Oprostita ampak to ni hud primer.
Jaz: Ampak-
Policija: Na svidenje. *Prekine*

Vsedem se na mrzla tla in se začnem jokati. Z roko si obrišem solze "Sama zmorem" si rečem ter se vstanem. Grem v svojo sobo. Vležem se in se pokrijem. Zazrem se skozi okno. Ter utonem v spanec.
~~~~~~~~~
8:00 ZJUTRAJ
~~~~~~~~~
Zbudijo me sončni žarki. Pretgnem se in pogledam na uro. Na široko odprem oči. "O ne! Zamudila bom!" si rečem ter skočim iz postelje. Iz vstola vzamem pulover in pajkice ter se hitro preonlečem. Vzamem torbo iz pod mize. Ter stečem v kuhinjo. Iz pulta vzamem jabolko. "Kje so moji čevlji?!" se vprašam. Zgrabim se za glavo in gledam naokoli. "Ugh! Zakaj je vse tako zmedeno ko ni mame?!" si rečem. Odprem omaro in zagledam čevlje. Zgrabim jih ter si jih obujem. Z tresočo roko odklenem vrata in zaloputnem ko grem. Zaklenem jih on začnem teči. Nisem ravno športni človek. Ampak se mi zdi, da sem kar dobra v teku.
Ha! Ste mislili, da grem v šolo? Ne! Grem poiskati mamo. Itak so poletne počitnice. Še dalje tečem do obične saj tam moja mama dela. Končno prispem pred veliko stavbo. Vdihnem in izdihnem. Stopim na stopnice. Ampak stopila sem na nekaj in spodrsnilo se mi je. "Au!" si rečem in se primem po glavi. Pogledam od ečsa se mi je spodrsnilo ter vidim "Mamina ogrlica?" se vprašam. Nikoli je ni izpustila. "Nekaj je hudo narobe..." si rečem.
---------------------------------------
Evo to je to ljudeki! Aja btw to je rose napisala:relieved::sparkles:. Če vam je všeč lajkajte pa komentirajte
Adijooo:heartpulse: