TA DEL SPADA POD 8. DEL!!

"De'Groovova in Potter, kaj pa vama je prišlo na pamet že na prvi dan!?" je jezno siknila Mc'Huddra, ko sta jo Jade in James zmotila v njenem kabinetu.
Jade jo je gledala prestrašeno kot jagnje volka in s tem impresionirala Jamesa, ki si je mislil, da je kot kameleon; razpoloženja menja hitreje kot zviz švigne pred očmi. Profesorica se je medtem zasrepela v dva koščka pergamenta, na katerih je z Lilyino pisavo pisalo: 'Grdo verbalno napadla profesorja' in 'Podprl sošolko pri besednem napadu na profesorja'

"Kaj pa sta mu rekla?" je rahlo besno hitro vprašala in mlada čarovnica je že hotela odpreti usta, ko jo je prehitel njen prijatelj: "Profesorica, ni ravno res. Profesor Binns je Jade metal v obraz, da je hčerka Grindelwalda in izjavil je, da se zloba vselej podeduje. On je verbalno napadel Jade, ona pa ni ostala tiho, kar pa ni njena krivda in jaz sem jo pri tem res podprl."
"A tako?" je vprašala s privzdignjenimi sovjimi obrvmi in Jade je divje pokimala.
"Lahko vprašate kogarkoli, ki je bil v razredu!" je zatrdil James in prijateljica mu je zopet kimala. Profesorica se je zamislila in ju premerila od glave do pet: "Naj vama za zdaj bo, bom res malo povprašala, pa se bomo o tem pogovorili v bližnji prihodnosti."

Jade si je nepopisljivo oddahnila, James pa se je zadovoljno nasmehnil. Oba sta se zahvalila in skoraj stekla skozi vrata, ko je deklica za sabo zaslišala: "De'Groovova?"
Obrnila se je in pogled namenila Mc'Hudrri, ki je tokrat strmela vanjo malo manj strogo, čeprav je bil njen pogled vselej ohranjal ostrino.
"Prosim?"
"Bi se lahko jutri po pouku oglasila v moji pisarni? Rada bi se samo pogovorila s tabo?" je vprašala profesorica, Jade pa je spet prikimala in se trudila, da se ne bi ozrla k prijatelju
"Prav, se vidiva. Vidva pa le hitro nazaj k pouku, prav?" jima je še naročila, onadva pa sta se ubogljivo poslovila in se odpravila.

Ko sta bila daleč izven vidnega polja profesorice, se je James obrnil k Jade in ugotovil: "Do konca ure je le še deset minut."
"In?" je vprašala črnolasca: "Mc'Huddra nama je tako ali tako naročila, da morava takoj nazaj k uri."
Slednji je le skomignil in upočasnil svoj korak, nato pa predlagal: "Hodiva malo počasneje in se delajva, da sva neumna, ko bova šla po stopniščih."
"Ni slaba ideja."

Tako sta se naslednjih nekaj minut tako rekoč vozila po premikajočih se stopniščih, kot bi bila ta atrakcije v zabaviščnem parku. Pazila sta, da sta z zabavo zaključila pravočasno, da ju ne bi slučajno ujeli sošolci, toda ko sta prišla na tretje nadstropje, so se pred njima pojavila vrata, za katere se nihče od niiju ni spomnil, da so bila tam že prej.
"Hej Jade, se ti sanja, kaj bi lahko bilo to?" je vprašal James, čarovnica pa se je živčno ozirala povsod naokrog in odgovorila: "Ne bi vedela, se mi pa zdi, da je precej pametno, da ne poskušava ugotoviti in samo greva, preden naju kdo dobi. Ne verjamem, da se vrata naključno pojavijo z namenom, da bi vsak lahko vstopil skoznje."

Njen prijatelj je le skomignil z rameni in zamahnil z roko, nato pa položil roko na kljuko in poskusil vrata opreti, najprej nežno, nato pa s silo, toda vse zaman.
"Zaklenjena so," je potarnal prijateljici, nato pa se zamislil in njegov pogled se je srečal s ključavnico, nato pa se je preusmeril k Jade, za katero je vedel, da se je celo poletje na pamet učila uroke, brez palice in da so ji zvečer v dnevni sobi nekateri celo uspeli.
"Niti slučajno," je zatrdila, toda tudi njo je počasi, a zagotovo omamljala radovednost.
"Zakaj ne poskušaš pogledati skozi ključavnico, morda se kaj vidi?" je predagala, mladi razbojnik pa jo je ubogal, še preden je dokončala stavek. Približal je obraz k ključavnici in umaknil eno izmed tisti starinskih pregrad za ključavnice. Oko je pritsnil kakor blizu je šlo čez očala in Jade je videla, kako se je izraz na njegovem obrazu v hipu spremenil. Vstal je z osuplim in morda celo rahlo prestrašenim izrazom na obrazu.

"Merlinova jajca! Pridi, greva! Ne glej tja notri!" je naročil in Jade pograbil za roko. Skupaj sta tekla vse do Gryfondomovske dnevne sobe, mladi čarovnici pa je bilo vse manj jasno, kaj se se pravkar zgodilo. Vrgla sta se na naslonjače, ki so ponosno stali sredi sobe.

"Kaj zaboga si videl?" je radovedno vprašala, njrn prijatelj pa je izgledan še vedno rahlo travmatiziran od preteklih dogodkov in ji je le zatrdil: "Nočeš vedeti, verjemi."
"Povej mi!"
"Jade, ne. Precej grozno je."

Po dolgem prepiranju je Jadr izjavila: "Prav, bom pa šla sama pogledat!" in Jamesu se je blisknilo pred očmi.
"Joj naj ti bo, poslušaj, nisem stoodstotno prepričan toda devedesetodstodno je bil tam-"

"KJE V MERLINOVIH SPODNJICAH STA BILA!?" je skozi vrata prvi butnil Sirius, za njim pa so se kot mravlje razsuli ostali učenci.
"Lep dan tudi tebi, Sirius," je sedaj rahlo razočarano, ker ni mogla odkriti skrivnosti vrat, odvrnila Jade.
"Vama jih je Mc'Huddra močno napela?" je vprašal in James je odvrnil: "Niti ne, kot da nama jih ima za kaj, saj si sam videl, kaj in kako se je zgodilo.
"Seveda ne bi bilo pravično, če bi vama jih. Vama pa čestitam, da sta v Binnsu končno izvabila nekaj življenja!"

Prasnili so v smeh in Jade se je trudila, da sledi pogovoru črnolascev, toda njeno pozornost si je prislužil nekdo drug. Jade ni vedela ali se ji je samo zdelo ali je Remus Lupin res imel novo brazgotino na vratu, ki je ni bilo še včeraj zjutraj. Opazil je njeno čudno buljenje in srečala sta se s pogledom. On se ji je nasmehnil, ona pa se je spomnila, da je jezna nanj in se obrnila stran.
"Opa, ima Jade simpatijo?" je z narejeno visokim glasom vprašal James, ona pa ga je grdo pogledala in navičano rekla: "Nadležen si. Če pogledaš osebo še ne pomeni, da si zaljubljen vanjo. Tudi ti nisi zaljubljen v Mc'Huddro."
Njem prijatelj se je dramatično prijel za srce: "Ah, Jade! Kako si drzneš tako kaziti mojo ljubezen do Minnie!"
In začeli so se krohotati, kot bi bili nori.

Nekaj ur pozneje so se vsi skupaj odpravili na večerjo, ko je Jade Jamesa neopazno kar se da, potegnila za vogal.
"Kaj je bilo za tistimi vrati?"
Najprej jo je prijatelj gledal čudno, nato pa je izgledal, kot da se je nečesa spomnil. Pogledal je levo in desno, nato pa dejal: "Obljubi mi, da ne boš povedala nikomur, to so osnove, da slučajno kdo ne izve."
"Seveda obljubim! Povej že!' je bila neučakana Jade, James pa je zavzdihnil.
"Vem, da zveni, da se šalim, toda... mislim, da je bil mrtev centaver."
"Kaj?"