hejj
uglaunem, tole je 2. del moje zgodbe. Posebno bi se rada zahvalila #sedmošolki in pa iMusic ki sta mi napisali predloge:heart:
pa kar začnimo z zgodbo. Odločila sem se tudi, da bom v vsakem novem delu kot prvo napisala zadnjo poved oz. vrstico prejšnjega dela:)


''Joj no, kako si tečen. Saj grem, saj grem.'' se zasmejim. Tudi on se zasmeji.

Zdaj si zagotovo pravite, joj ta Zoe, sigurno je zaljubljena v tega Aidna. In moj odgovor je......ne. Aiden je moj najboljši prijatelj že odkar sva bila stara 3 leta. Takrat, ko sem šla prvič v vrtec.
''Auuu! To boli.'' mu rečem, ko me dregna v ramo.
''Joj no, pa kaj je tvoj problem.'' zavije z očmi in se zasmeji.
''Hej, to boli.'' reče, saj ga dregnem nazaj. Oba se začneva smejati.
''Hej Zoeeeee!!'' z nasmehom reče Naomi. Aidna sploh pogleda ne. Nisem sicer sigurna, kaj sta imela. Vem, da se že od nekdaj ne razumeta takooooo dobro, a prej sta se vsaj pogovarjala, nekaj časa vem, da je bil Aiden celo zaljubljen vanjo.
''Heeeeeeeejjjjj!!'' ji z nasmehom odgovorim nazaj.
''Hej Zo, jaz grem, imam prvo uro geografijo.'' reče Aiden. Ni videti tako vesel kot je bil prej. Grdo pogleda proti Naomi, kot da ji hoče nekaj povedati.
''Prav, se vidiva.'' mu odgovorim.
Aiden izgine. Pogledam na uro. Še imava pet minut. Prvo uro imamo kemijo.
''Pa kaj sta imela vidva z Aidnom? Mislim, vem da se od vedno ne razumeta najbolje, ampak tokrat je drugače.'' jo vprašam.
''Zakomplicirano je. Lej, prisežem, da ti enkrat povem. Samo ne danes, nič takega ni, I swear.'' mi odgovori.
''Prav. Ampak malo mi gre na živce, niti pogledati se ne moreta več.'' rečem.
''Vem, vem. Oba se trudiva. Drugače pa, k pouku morava. Zvonilo bo.'' poskuša spremeniti temo.
''Okej, pojdiva. Bova enkrat drukič o tem. Ne misli pa, da bom pozabila.'' ji sledim s temo. Začneva hoditi proti razredu.
PO ŠOLI:
''Hej, Naomi, gremo samo še do hotela, mami rabim nesti nekaj.'' ji zakličem.
''Itak. Dej jaz rabim tudi še domov po nekaj stvari. Kaj, ko bi se dobile pri tebi ob.....štirih? Ti je OK?'' me vpraša.
''Pa ja, meni je super. Se vidiva.'' rečem in ji pomaham.
Počasi se odpravim proti avtobusni postaji. Nadenem si slušalke in začnem poslušati glasbo. Misli mi ves čas uhajajo drugam. Kaj sta imela Aiden in Naomi? Zakaj mi nihče nočenič povedati? Ozrem se, da sem že na postaji. Moj avtobus prispe. Vstopim. Na avtobusu sem sama. Voznik zgleda veliko premlad, a kaj, v teh časih tudi 20-letnikom pustijo voziti avtobus. Povem mu, do kam želim iti. Podam mu avtobusno karto, ki mi jo čez trenutek vrne. Ves čas se mi smeji. Dokaj nelagodno mi je. Odpravim se čim bolj zadaj. Vzamem telefon in začnem pisati Aidnu.
14.03
*b*Jaz:*b* Hej, ej neki čudnga je na tem busi.
*b*Aiden:*b* Ko pa je? A si ok?
*b*Jaz:*b* Pa ja, ok sm. Zaenkrt. Tko čis sama sm pa skos me tko čudn gleda voznik ka je zih lih mal čez 18.
*b*Aiden:*b* Dej pejva call ka nočm de se ti kej nrdi.
14.10
*b*Aiden:*b* Zoe! A si ok?? Prosmm sam napiš karkol.
14.20
*b*Aiden:*b* Zoeeeee!! Realno js kličem 113 kr se mi zdi de neki ni ok tle.


Upam da vam je ta del všeč. Nov del pride mogoč že danes. Ta zgodba je mal daljša, sam res sem mela tooook idej. Tko da ja, upam da vam je všeč, vedno pa sprejemam kritike, pohvale, predloge...
Ly, HP fan:))