Hejjj
Evo nou delčk. Tuki boste mal zvedl preteklost od Zoey. Enjoy!:blush:
---------------------------------------------------------------------
Hitro se obrnem. Za seboj zagledam neko dekle. Prvič jo vidim. Počasi splezam z drevesa in jo pogledam "Kdo si?" vprašam. Dekle me pogleda in odgovori: "Alina. Kaj počneš to ob tej uri?" Pogledam jo in v njenih očeh vidim, da ji lahko zaupam. "Zoey. Tu sem pa zato.........No zbežala sem od doma." ji odgovorim. "In ti? Zakaj si ti tu?" jo še vprašam. "No jaz sem tudi zbežala od doma......" mi odvrne. "Tu sem že kar dolgo časa..." reče in pogleda po gozdu, "Moj telefon in ura sta nehala delovati že dolgo. Verjetno sem tu že nekaj mesecev, če ne še več...." še doda. Debelo jo pogledam: "Kaaaaj? Kako si preživela? Pa še če smem vprašati, kje živiš?" Malo se zasmeji moji začudenosti in reče: "Tamle malo naprej. Zatočišče sem si zgradila sama, res pa je da ni najboljše. Ob vsaki nevihti se podre. Ampak drugače pa ni tako slabo živeti tu. Blizu je nek gozdar in mu pomagam pa mi da nekaj denarja za hrano. Blizu je reka, zelo hladna reka, iz katere pijem in se umivam. Spoprijateljila sem se z živalmi in se me ne bojijo in me tudi ne napadejo. Je pa ena stvar. Vedno sem občudovala tole tvojo hiško. Ne bo se podrla tudi pri največji nevihti." "Hvala, z očijem sva jo postavila ko sem bila stara 4 leta. Od takrat ni bil v njej noben. Kar žal mi je zate ker živiš v taki kilavi hiški." rečem "Lahko prideš k meni, v to hiško, dovolj prostora bo za obe." še dodam. Ko to rečem se Alini kar zasvetijo oči in reče: "Res joj zelo bi bla vesela. Res si prijazna Zoey!" "Pridi" jo povabim "Greva po tvoje stvari da jih dava sem." Pokima. Sledim ji do njene hiške, ki je lepa a ne prav trdna. Ko pobere svoje stvari greva v mojo hišo. Odklenem jo in stopiva noter. "Vav..." izdahne, "Res je lepa!" Ko dava njene stvari v omaro se usedeva na posteljo in pokrijeva z mehko odejo. "No zdaj mi pa prosim povej.." reče Alina "...kako to da si zbežala od doma?" Pogledam jo in začnem pripovedovati: "Vse se je začelo ko sem bila stara 5 let. Dobila sem sestrico in starša sta bila le okoli nje. Ko sem bila stara 9 let in sestrica 4 sva se hudo skregali, ker je ona namerno razbila mamino najljubšo vazo. Ko so prišli starši je bila vsa popraskana od razbitin in mami je bila vsa jezna zaradi vaze. Medtem ko se je jokala me je obtožila da sem jaz namerno vrgla vazo vanjo. In starši so ji verjeli. Pol leta nisem smela nikamor. In ko sem bila doma je bil moj dan tak: Zbudi se, pojdi v šolo, iz šole takoj domov, delaj domačo nalogo in se uči, pojej večerjo in pojdi spat. Ko je bilo tega konec mi starša nikoli več nista zaupala. Pri 12 sem mami povedala da so mi všeč tudi dekleta. Torej da sem biseksualka. In me je pretepla, češ da sem sramota za družino. Vsi so zelo homofobični. Od takrat sem vse počela ob drugem času kot oni. Kot da sem kužna. Preprosto imela sem dovolj. To ni moj dom. Nikoli ni bil. In danes zvečer mi je mami še rekla da večje spake v življenju še ni videla. Res mi je prekipelo. Spakirala sem in zbežala. In zdaj sem tu." Alina me nekaj časa samo gleda potem pa se ji ulijejo solze in me objame. Ko se malo pomiri reče: "Pa to je grozno. Nekateri nebi zdržali. Ti pa si. In si tukaj. Tvoja družina je res grozna." Še nekaj časa se pogovarjava in potem greva spat....................
*i*Medtem*i*
Mami se zbudi in gre v mojo sobo. Ko me ne zagleda steče nazaj v spalnico in z solzami v očeh zbudi očka. "K-Kaj?" zaspano reče oči. "Zoey je izginila..."
--------------------‐--------
No ja to je to. U tem delu ste največ zvedli o Zoey. Upam da vam je všeč:blush:

Vedno vaša :thunder_cloud_rain: