Tako zdaj pišem nalogo iz biologije uradno. Neuradno pa živčno s tresočo roko preverjam Gmail, če mi je slučajno odgovorila in ob tem vsakič prejmem godrnjanje Logan. Vendar pa zaslišim trkanje, ki me zbudi iz moje nekompetentne rutine. ,, Naprej!'' zamrmram in zagledam svojo sestrično, ki je oblečena v njeno najljubšo majico z namrgodenim višavskim terierjem. Res je ne razumem, ona je ravno nasprotje tega trapastega cucka. Prej je kakšen eleganten pes, afganistanski hrt mogoče. Izgleda zaskrbljeno in radovedno, to pomeni izpraševanje. Super! ,,Torej to, da sem te spustila v tisti klub je bila napaka. Starejša sem in morala bi biti bolj odgovorna ampak, zdi se mi, da sem jaz kriva. Saj nisi šla zato, ker sem ti jaz skos govorila, da moraš ven, na vsak način ?'' vpraša in me pogleda s vrtajoče zaskrbljenim pogledom. Pokimam in odkimam, ter opazim zmedo na njenem obrazu zato spravljivo dodam: ,, Saj nisem šla notri. Prijateljica je bila v redu. Šla sem zaradi njene varnosti ne zaradi tebe.'' Vidim, da je pomirjena nasmehne se mi in reče: ,, Dobro'' ter odide. Res je ne razumem ampak lepo, da si prizna, da ni vedno ta pametna. Odločim se, da grem spet v gozd saj koncentrirati se itak ne morem. Telefon pa iz kljubovalnosti in zaradi strahu pred prejšnjo nesrečo pustim doma, ter se odpravim. Med tekom se osredotočim na dihanje, tako, da mi ne bo treba razmišljati. Ker bom mogla razmišljati o bolečih mišicah in to je bolje, kot, ne ne bom. Vdih, izdih, vdih, izdih si melodično prigovarjam v mislih ter tečem, ko sopiham navzgor. Kmalu opazim svojo priljubljeno točko in misli mi butnejo nazaj, kot po na vadi. Tukaj mora biti kakšen zbiralnik za misli ali kaj?! Najbolj boleča se mi zbaše v srce: ,, Viktorija ima verjetno rada fante ne? Saj jih je imela že tisoč!'' Spomnim se svojih prejšnjih razpredanj tu. Ter se odločim, da nadaljujem, saj zdaj mi niti pikajoča bolečina ne bo pomagala, poleg tega se ji je še pridružila bolečina strtega srca. Previdno se povzpnem na drevo, vendar ostanem na spodnjih vejah. Ter se razgledam in vdihnem, tu je tako lepo in normalno. Petje ptičev, rahla sapa vetra in nežno lubje. ,,Mogoče je to res. Ni pa nujno vsi fantje, ki jih je imela o njej ne govorijo nič lepega, ,, me zmoti Rozi. ,,To pa zato, ker to delajo vsi fantje, ko jih punca zapusti! In pomembno je, kaj si ona misli o tem ne, kaj si oni mislijo!'' zasika Logan. To je res pomislim a vendar Viktorija je hladna do vseh, razen, ko je sama. Realizacija se mi polije po hrbtu, je tako tudi s Sky, Evo in nekim X fantom? Čutim, da se tresem poleg tega pa se nenadoma spomnim dekleta z moje bivše osnovne šole. Vedno nasmejano, s lasmi postriženimi na paža in veliko strastjo za odbojko, celo dokaj dobra je bila. Do takrat, ko je nekdo začel širiti fotografijo. Nisem je videla in nisem niti želela ampak od takrat je bila tista, ki se ji je reklo: saj veš kaj, baje je…O šepetanju, ki se je kakor megla zavijalo okoli nje. O zmerljivkah, ki jih je bila deležna na glas in za hrbtom. O sodečih pogledih sošolcev in celo redkih učiteljev. O govoricah na internetu, ki so se širile kot požar, vsak dan nov dokaz, nova kvazi prijateljica, ki nekaj ve. Jaz sem bila tam in bila tiho, tiho sem se strinjala, ker sem imela politiko ne izstopanja. Trapa, trapa, trapa in reva, kakšna velika strahopetna reva sem. Isto bo tu, spomnim se vseh knjig, ki sem jih prebrala in opisov zmerljivk v njih, solza mi spolzi po licu in zaslišim Logan. Zveni spravljivo: ,, Pomiri se noben ne ve in tudi treba mu ni. Poleg tega pa si takrat le sledila načelu neopaznosti, ne? Tako kot zdaj.'' To me ne bo pomirilo, tega ne bi preživela, če bi se zgodilo meni in kaj je naredilo iz nje? Spomnim se, da sem enkrat ujela podobo njenih porezanih rok in govorice, da je pogoltnila celo pest tablet. Nikoli nisem izvedela, če je res ampak ne zmorem več. Vse nesramne pripombe, ki se govorijo pri malici, vse nestrpnosti in nerazumevanja se mi vrtijo po možganih in mi porivajo solze iz oči. Zakaj so to storili? In kaj so storili njej govoric je bilo ogromno in odgovorov nič… Vsekakor Viktorije ne bom zvlekla s sabo navzdol v to godljo preprosto jo bom začela jemati, kot partnerja pri projektu in nič več sklenem. Ne zasluži si žaljivk kot tisto dekle noben si jih ne. ,, Tudi ti si jih ne Sweetie zapomni si to in sploh noben ne ve zato se pomiri,'' reče Logan v strožjem a bolj spravnem tonu. Jaz pa se spravim iz ukrivljene veje in se poženem navzdol po klancu in čutim veter, ki mi suši solze.
Torej, kot prvo naj povem, da se na žalost to zmerjanje dogaja in ima posledice, lahko celo zelo hude (na njabolj ''nedolžni'' ravni nekomu, kot žaljivko rečeš, da je pe**r, pa sploh ni nedolžno). To vsekakor ni prav in ni kul, ker ima vsak pravico ljubiti tistega, ki hoče pa naj bo to kdorkoli. Drugače pa se zahvaljujem Dragon girl za lep komentar.:heart: