Pisalnica
3. poglavje: Nered
Tako so minevali dnevi v Svetu magije. Vse je bilo popolno vse dokler nismo dobili pisma prodajalke Chocolate. »Dober dan gospa Mary! Dobili ste pismo! Naslovljeno je na vas in na gospo Ray« reče poštar ko Mary odpre vhodna vrata. Izroči ji pismo. Jaz se nepotrpežljivo za njo, saj si želim izvedeti, če je še kaj drugega. »Hvala« mu odgovori Mary in vzame pismo. Že želi zapreti vrata ko poštar reče še nekaj. »Imam še pismo za gospodično Lano« reče poštar, ko se jaz uspem zriniti mimo Mary. Poda mi pismo. »Hvala gospod poštar« se mu zahvalim in že zdrvim v svojo sobo, sedem na fotelj in začnem odpirati pismo. »Le čigavo je?« se sprašujem. Končno odprem ovojnico in neučakano začnem brati:
Draga moja Lana!
Verjetno uživaš v Svetu magije. Sporočiti sem ti želela dve novici: eno slabo in eno dobro. Začnimo z dobro novico: Ravno včeraj sem dokončala popolnoma novo čokolado in želim, da bi se danes vsi oglasili v moji slaščičarni (tudi Mary in Ray).
In še slaba novica: Ko sem včeraj pregledovala kamero in knjigo kupcev sem jih na kameri preštela 46 v knjigo pa sem jih zapisala 45. Ni bilo nobene pomote, da nebi vseh kupcev zapisala v knjigo, saj sem včeraj delala zelo zbrano in sem v knjigo zapisala vse, ki so prišli k pultu. Prosim, če bi to sporočila Ray in Mary, da takoj danes skličeta sestanek.
Chocolate
Ko sem prebrala pismo, ki mi ga je poslala Chocolate sem bila hkrati vesela in razburjena. Ne vem zakaj je Chocolate pisala ravno meni ampak sem bila na to tudi ponosna. »Vidim, da mi ljudje zaupajo« si rečem in se odpravim v jedilnico kjer svoje pismo bereta tudi Mary in Ray. Ko ju zagledam nista videti najbolj veseli, saj sta njuna obraza resna. »Pisala mi je Chocolate in mi povedala, da nekoga ni vpisala v knjigo saj jih je na kameri preštela 46 v knjigo pa je zapisala samo 45 kupcev« rečem in obe me pogledata z resnim izrazom na obrazu. »Tudi midve sva dobili podobno pismo le, da je nama pisal Remy iz gostilne Dobra kuhinja v leteči deželi« mi pove Ray s še vedno resnim obrazom. »Kje so ostali?« vprašam po dolgem premoru. »Zunaj, jahajo« odgovori Mary in se spet zatopi v pismo. Stečem ven iz jedilnice in ju pustim sami. Oblečem se in skozi park zdirjam proti travniku. Bella me zagleda in takoj pri galopira k meni. Stečem v ogrado, ji nadenem sedlo in že sem na njej. Kmalu sva dohiteli ostale. »Zakaj te tako dolgo ni bilo? Kje si bila tako dolgo?« me vpraša Ava. »Chocolate mi je pisala. Bilo je nujno. In vete, da je naredila novo čokolado?!« rečem in pobožam Bello. »Res! Super! Danes gremo tja, da jo prvi poskusimo!« zakričijo vsi v en glas.
Hej!
Nov del je tu! Uživajte!
Lp, Lexi7
Tako so minevali dnevi v Svetu magije. Vse je bilo popolno vse dokler nismo dobili pisma prodajalke Chocolate. »Dober dan gospa Mary! Dobili ste pismo! Naslovljeno je na vas in na gospo Ray« reče poštar ko Mary odpre vhodna vrata. Izroči ji pismo. Jaz se nepotrpežljivo za njo, saj si želim izvedeti, če je še kaj drugega. »Hvala« mu odgovori Mary in vzame pismo. Že želi zapreti vrata ko poštar reče še nekaj. »Imam še pismo za gospodično Lano« reče poštar, ko se jaz uspem zriniti mimo Mary. Poda mi pismo. »Hvala gospod poštar« se mu zahvalim in že zdrvim v svojo sobo, sedem na fotelj in začnem odpirati pismo. »Le čigavo je?« se sprašujem. Končno odprem ovojnico in neučakano začnem brati:
Draga moja Lana!
Verjetno uživaš v Svetu magije. Sporočiti sem ti želela dve novici: eno slabo in eno dobro. Začnimo z dobro novico: Ravno včeraj sem dokončala popolnoma novo čokolado in želim, da bi se danes vsi oglasili v moji slaščičarni (tudi Mary in Ray).
In še slaba novica: Ko sem včeraj pregledovala kamero in knjigo kupcev sem jih na kameri preštela 46 v knjigo pa sem jih zapisala 45. Ni bilo nobene pomote, da nebi vseh kupcev zapisala v knjigo, saj sem včeraj delala zelo zbrano in sem v knjigo zapisala vse, ki so prišli k pultu. Prosim, če bi to sporočila Ray in Mary, da takoj danes skličeta sestanek.
Chocolate
Ko sem prebrala pismo, ki mi ga je poslala Chocolate sem bila hkrati vesela in razburjena. Ne vem zakaj je Chocolate pisala ravno meni ampak sem bila na to tudi ponosna. »Vidim, da mi ljudje zaupajo« si rečem in se odpravim v jedilnico kjer svoje pismo bereta tudi Mary in Ray. Ko ju zagledam nista videti najbolj veseli, saj sta njuna obraza resna. »Pisala mi je Chocolate in mi povedala, da nekoga ni vpisala v knjigo saj jih je na kameri preštela 46 v knjigo pa je zapisala samo 45 kupcev« rečem in obe me pogledata z resnim izrazom na obrazu. »Tudi midve sva dobili podobno pismo le, da je nama pisal Remy iz gostilne Dobra kuhinja v leteči deželi« mi pove Ray s še vedno resnim obrazom. »Kje so ostali?« vprašam po dolgem premoru. »Zunaj, jahajo« odgovori Mary in se spet zatopi v pismo. Stečem ven iz jedilnice in ju pustim sami. Oblečem se in skozi park zdirjam proti travniku. Bella me zagleda in takoj pri galopira k meni. Stečem v ogrado, ji nadenem sedlo in že sem na njej. Kmalu sva dohiteli ostale. »Zakaj te tako dolgo ni bilo? Kje si bila tako dolgo?« me vpraša Ava. »Chocolate mi je pisala. Bilo je nujno. In vete, da je naredila novo čokolado?!« rečem in pobožam Bello. »Res! Super! Danes gremo tja, da jo prvi poskusimo!« zakričijo vsi v en glas.
Hej!
Nov del je tu! Uživajte!
Lp, Lexi7
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Waw kako super del! Odlično je vse obožujem! Si izvrstna pisateljica!:sparkling_heart::sparkling_heart::gift_heart::sparkling_heart::gift_heart::sparkling_heart::gift_heart:
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
