Ianov glas me je prebudil iz razmišljanja. Odpravila sem se iz spalnice in ga zagledala za mizo. Bil je oblečen v majico in kratke hlače. Očitno se je uspel urediti hitreje kot jaz. Nekoliko začudeno sem premerila hrano na mizi.
“Ne bova jedla v jedilnii?” sem vprašala.
“Mislil sem, da bi bilo boljše, če nama večerjo postrežejo tukaj,” je odvrnil. “Če ti seveda ustreza, Alina.”
“Samo oblečem se,” sem pripomnila in se že hotela obrniti, ko me je ustavil njegov glas: “Ne potrebuješ biti oblečena, da bi jedla v moji prisotnosti. Mislim, da sem videl že več kot dovolj v zadnjem času.”
Domnevala sem, da njegove besede nosijo določen pomen. Upala sem, da ne bo karkoli poskušal, saj še nisem bila pripravljena spati z njim. Čeprav sva preživela prečudovit dan, je v meni tih glas svaril, da ne smem se še prepustiti.
“Dobro,” sem rekla in se obrnila. Stopila sem k stolu, ki je bil nasproti njega in sedla. “Kaj so nama prinesli?”
“Piščančja prsa z rižem,” je odvrnil. “In za sladico čokoladno torto. Mislim, da bo dovolj. V nasprotnem primeru bom naročil še.”
Odprla sem svoj krožnik. Porcija je bila dovolj velika, da bi lahko jedla dvakrat. Pričela sem jesti. Tiho sem razmišljala o tem, da moram končno oddati roman. Jess me bo ubila, če ji do naslednjega tedna ne dostavim končnega rokopisa. Čeprav sem se trudila, so mi misli vselej uhajale k Ianu, ko ga ni bilo ob meni.
“Kaj bova delala?” sem vprašala, ko sva pojedla še vsak po kos čokoladne torte. Pospravila sem posodo nazaj na voziček, ki so ga nama pripeljali.
“Bi gledala film?” je vprašal.
Skomignila sem z rameni.
“Lahko,” sem rekla.
Ian nama je natočil vino, nato pa sva se namestila na kavč in gledala neko grozljivo. Čeprav ne maram grozljivk, sem vztrajala. Sredi filma sem začutila, kako me je počasi objel. Njegove objem je bil topel in nežen. Čeprav me je zdrava pamet svarila, da ne smem, sem prislonila glavo na njegove prsi in strmela v televizijski zaslon.

* * *

Sončna svetloba je silila v moje oči. Zastokala sem, ko sem se nenadoma zavedla, da nisem sama. Še vedno odeta v kopalni plašč, sem ležala na kavču. Ozrla sem se in začutila roko, ki me je objemala okoli pasu. Ian je ležal ob meni, na kavču in me tesno prižemal k sebi. Nato sem se spominjala prejšnjega večera, ko sem se naslonila nanj in očitno zaspala. Spala sem ob njem in se niti zavedala njegove prisotnosti. Sranje!
“Ian?” sem šepnila.
“Mhm?” je zaspano zamomljal, nato pa me je njegova roka obrnila k sebi. Najina obraza sta se skoraj dotikala. Moje srce je pričelo hitreje biti. Spala sva skupaj. Samo spala, ničesar drugega ni bilo. In v meni je vrelo od čustev do njega.
“Zaspala sem,” sem dejala.
Čez njegove ustnice se je sprehodil nasmešek, nato pa je počasi odprl oči in lesk modrine je udaril v mene.
“Vem. Mislil pa sem, da te ne bom motil, če se ti pridružim,” je šepnil. “Konec koncev se mi je zdelo neumno, da bi te nosil v spalnico in šel spat drugam.” Začutila sem, kako se je rdečica širila v moja lica. Znal me je spraviti v neugoden položaj.
Dvignila sem se iz njegovega objema in se spravila pokonci. Zaspano sem odšla do kopalnice, da bi se hitro stuširala.
Ko sem se vrnila v dnevni prostor, je Ian sedel na kavču. Bil je sveže stuširan in preoblečen v čista oblačila.
“Kakšne načrte imaš za danes?” sem vprašala. Nisem hotela ostati v apartmaju, saj sem želela preživeti več časa z njim.
“Mislil sem iti v mesto,” je odvrnil. “Upam, da boš šla z mano, ker si zadnje čase preveč v hotelski sobi.”