“Ne vem, jaz pač tako čutim,” mi je odgovoril in skomignil z rameni.
Privolila sem v pomoč in dogovorila sva se eno stvar: Vsak dan se ob 17.00 dobiva pred barom Three kings, od kjer bova šla k Michaelu domov. tam bova eno uro skupaj iskala nadomestke človeške krvi in rešitve, s katerimi bi lahko Michaela rešila “vampirstva”.

Potem se je michael odločil, da bo odšel.
“Torej se dobiva že jutri?” me je še vprašal za konec.
“Ja. A Bello pripeljem s sabo?’’
Rekel je, da lahko.
“A to lahko povem mami?” sem ga vprašala, ko sem se spomnila, da me bo mami mogoče spraševala, kam grem.
“Ne, ubila bi me, če bi izvedela, da sem ji ubil moža,” je odgovoril že malce v skrbeh, da bom mami še vseeno povedala.
“V redu je, ne bom ji povedala, prav imaš,” sem ga poskušala malce pomiriti.
“V redu, zdaj pa res grem, čene se bom spremenil v vampirja in ti popil kri!” se je pošalil.
Ampak jaz tega nisem razumela kot šalo.
Rekla sem mu:”Michael, nehaj, drugače ti ne bom pomagala!!”
“Okej, okej no, samo šala je bila.”

Michael je res odšel, jaz pa sem se zamišljeno ulegla na posteljo. Zakaj Michael tako čuti? Da mu moram jaz pomagati? Malce sem misli načela tudi že pri nadomestku človeške krvi.
Vzela sem telefon in vtipkala “človeška kri”. Prebrala sem nekaj člankov in ugotovila, da ne bom našla nič zanimivega, vsaj na tej spletni strani ne. Zaprem zavihek in grem na naslednjo spletno stran. Brskam, brskam, brskam, ničesar. Naslednja spletna stran.
Nič, nič, nič zanimivega, zaprem, naslednje. Končno. Vsaj nekaj: “Najbolje bi jo nadomestile pasja, svinjska ali goveja kri,” je pisalo.
Nato se je zgodilo nekaj, česar nisem niti najmanj pričakovala. Mogoče ni ne vem kaj zanimivo, ampak tega nisem pričakovala, zato sem bila zelo presenečena.
Zazvonil mi je telefon. Lara. Kdo drug pa bi lahko bil, seveda!?Javila sem se.
“Oj,Lara,” sem se oglasila.
Začudeno mi je rekla:”Oj, Aryen. Samo vprašanje imam. Zakaj nekdo stoji pred tvojim oknom in… čakaj malo, ne, dva sta!?”
“Kaj? O čem govoriš? Michael je že zdavnaj odšel!” sem se izdala, brez da bi vedela.
“Kdo je Michael?” je vprašala Lara že malo sumljivo.
“Em…” Joj, hitro si moram nekaj izmisliti! “To je družinski prijatelj, ki je bil danes pri nas na obisku,” sem se rešila iz situacije. Za las je šlo. Bolj moram paziti, sem sklenila v mislih.
“O.K. Se vidiva jutri!” me je še pozdravila Lara. Jaz pa sem se ulegla nazaj na posteljo.

Čakaj malo, kdo je potem tisti drugi? Vstala sem iz postelje in odšla do okna. Odprla sem ga.
Zunaj je bil Christian! To je tisti popularen fant.
Zaklicala sem: “Hej, Chris, kaj počneš tu?”
“Po pravici povedano, ne vem,” je odgovoril precej prepričljivo, ampak sem v trditvi kljub temu zaznala kanček laži.
“Ja pa veš,” sem mu rekla.
“No, ja,” se je obotavljal.
“Pridi noter, ti pravim!” sem se končno opogumila in ga povabila noter.
“Kako?”
“Butec, počakaj malo, v sobi imam manjšo lestev.”
Dala sem mu jo in splezal je noter.
“Lepo sobo imaš,” je rekel.
“Ja pa kaj še, stavim, da imaš ti boljšo.”
Odgovoril mi je: “Sploh ne, veš.”
“No, torej. Če smem vprašati zakaj si prišel?” sem previdno poskusila.
“Em, no, v šoli prirejajo ples.”
“Kaj? Kdaj so to povedali?” sem ga presenečeno vprašala.
“Niso še. Samo slišala sem, ko sta se dve učiteljici pogovarjali o tem, da prirejajo ples in da bodo plesali tudi učitelji.”
“In zakaj si torej prišel?” Še vedno mi tega ni povedal.
“No, tudi punca lahko povabi fanta na ples. Preden me kakšna povabi, moram najti partnerko. In sem mislil povabiti tebe, pač.”
Brez razmišljanja sem rekla: “Ja.”

A nisem vedela, da sem si s tem, ko sem rekla ja, nakopala velike težave.
*************
Hej!!!:hand_splayed:
Upam da ste uževali v branju:book:
Vesela bom, če bom dobila kkšn :heart:&:thought_balloon:!!!!!!!