Hojla vsi!
Tole je moja nova zgodba dokler ne popravim worda.
Zgodba je narejena iz dvrh zgodb, ki smo se jih igrale na klepetalnici. Osnova je narejena iz prve igre. Igrale smo se jo jaz, Maruška, Pilovka1, Drgon girl in Shark girl (če sem koga pozabila me spomnite). Potek zgodbe in imena pa iz druge, ki smo se jo igrale jaz, Pilovka 1, malo Book:book: (ne skrbi tvoj lik bo tudi objavljen)
Vsem, ki ste mi pomagale pri navdihu in zgodbi se iskreno zahvaljujem in ta del je tudi posvečen vam.
Če nočete, da so imena vaših likov v zgodbi jih bom seveda spremenila. Samo napišite spodaj.
In gw11 ime tvojega lika sem spremenila v Lucas, da bodo vsa imena angleška.
In zdaj na zgodbo
Uživajte:
Thalia:
Lažala sem sredi travnika. Zrla sem v oblake. Toplo Kalifornijsko sonce mi je grelo kožo. Razmišljala sem o vsem. Le na travniku me ni bilo strah, povsod drugod sem hodila s strahom. Strah me je vsega kar se je zgodilo in kar se bo. Vedela sem, da me bo enkrat našel on-tisti zaradi katerega sem tu. Ne vem kam spadam. V prvo ali drugo skupino. Znam biti oboje. Ne vem kam spadam. Z Jacejem le skačeva iz ene skupine v drugo. In zaradi tega že tri leta živiva v strahu. Že tri leta naju išče. Ži tri leta beživa. Ne upava se spopasti z največjim strahom človeštva-smrtjo. V tistem trenutku mi je zazvonil telefon. Katy bi morala biti doma. Skočila sem v zrak in se počasi odvlekla čez travnik.
Katy:
Stopila sem na prag in odtisnila prst. Vrata so se odprla. Vstopila sem in se sezula. Svoje roza sandale s perlami sem dala na stojalo in obula puhaste copate. Zvlekla sem se po stopnicah v sobo. Torbo sem vrgla po tleh in postlala posteljo. Danes k meni pride Lucas-moj sošolec in moja dolgoletna simpatija. Oziroma tri letna, saj smo se pred tremi leti preselili. In od takrat ne živim normalno. Thalia komplicira z vsem. Samo varnost. Varnost dol, varnost gor varnost levo, varnost desno. Varnost povsod. Tako jo je strah zame. In še zdaj sem sama z njo. Moj preveč odgovorno dvajset letno sestro. Ja sama sem. Mami je šla za tri leta v Afriko pomagat otrokom. In tako sem jaz zdaj sama s Thalio. Vzela sem zvezek za zgodovino in ga vrgla na mizo. Danes ga bom rabila, saj pride Lucas.
In v tistem trenutku me je preblinilo: "OMB Lucas pride k meni!"
Stekla sem ven iz sobe in jo pogledala. Roza stene, bele police, bela princeskina postelja, mehka blazina na kateri ležim in balkon. Lucasu ne bom tako všeč. A Thalia ima plakate, ki mi bodo pomagali. Odprla sem vrata njene sobe, ni je še bilo doma. Stopila sem vanjo in umaknila vrečo za boksanje. Odpirala sem predale in iskala plakate. In bingo! Našla sem nekaj plakatov formulistov in boksarjev. Vse sem dala ven. A predal je bil v notranjosti majhen. Pogledala sem še enkrat dno in videla, da se ga da odpreti. Previdno sem dno odprla in našla gumb. Pritisnila sem ga in slika na steni se je premaknila. In ven se je potisnil predal. Pogledala sem vanj in v njem so bila pisma. Plakate sem vrgla na tla in z roko segla po pismu. Odprla sem ga in prebrala. Na njem je pisalo:
Spoštovana Valerie White!
Pri vohunski agenciji FBI smo se odločili, da vsa sprejmemo med nas.
Čestitamo vam ob uspehu.
Če želite dobiti to službo...
In takrat sem nehala brati. Enostavno ni mi kliknilo zakaj bi Thalia dobila pismo za Valerie White. V tistem trenutku pa je pri vratih pozvonilo. Brez pomisleka sem še enkrat pritisnila na gumb in na srečo se je vse zaprlo. Prijela sem plakate in enega na hitro prilepila na steno. Pri vratih je še enkrat pozvonilo. Prijela sem še dva plakata in ju prilepila na omaro. In pri vratih je pozvonilo še enkrat. Ni bilo več časa. "
Že prihajam!" sem se zadrla in zdrvela po stopnicah.
Odprla sem vrata in pred njimi je stal Lucas. "Hojla Kat! Greva naredit projekt."
"Živijo Lucas." sem cela stopljena rekla.
Ne Katy zberi se!
"Hoj Lucas. Ja naredila ga bova. Kar vstopi." sem rekla v enem vdihu in Lucasa spustila noter.
Verjetno je bila to zelo neumna poteza a projekt sva morala narediti. Lucas se je sezul in stopil v dnevno sobo.
"Vav! Nobel hiša. Nisem vedel da ste premožni." je rekel z občudovanjem.
"Jaz tudi nisem vedela. Pridi pojdiva v mojo sobo." In stopila sva po stopnicah.
Lucasu sem odprla vrata sobe in ga spustila noter. Dal je zvezke na mizo in se vsedel na mojo posteljo.
"Joj kako sem neumna! Bi kaj spil?" sem vprašala.
"Nisi neumna. Ampak lahko vodo." Mi je odgovoril.
Pomignila sem mu in skupaj sva stopila iz sobe.
Thalia:
Odtisnila sem prst in potisnila vrata. Vstopila sem. Svoje natikače sem zbrcala v kot na hodniku.
"Kat, doma sem!" sem rekla in se spravila na kavč.
Katy
O ne Thalia je prišla! Jezna bo ker sem spustila "tujca" v hišo. Z Lucasom sva stala v kuhinji. Na hitro sem mu želela dati vodo in ga pretihotapiti v mojo sobo. A vedela sem, da bo Thalia tako zaznala še eno telo v hiši ali ga pa bova midva nekej kiksnla. In zgodilo se je tisto drugo. Lucasu sem podala kozarec a on ga ni prijel. Kozarec je padal in treščil po tleh.
Upam, da del ni (pre)dolg in, da je bil užiten.
Lp. fla
Tole je moja nova zgodba dokler ne popravim worda.
Zgodba je narejena iz dvrh zgodb, ki smo se jih igrale na klepetalnici. Osnova je narejena iz prve igre. Igrale smo se jo jaz, Maruška, Pilovka1, Drgon girl in Shark girl (če sem koga pozabila me spomnite). Potek zgodbe in imena pa iz druge, ki smo se jo igrale jaz, Pilovka 1, malo Book:book: (ne skrbi tvoj lik bo tudi objavljen)
Vsem, ki ste mi pomagale pri navdihu in zgodbi se iskreno zahvaljujem in ta del je tudi posvečen vam.
Če nočete, da so imena vaših likov v zgodbi jih bom seveda spremenila. Samo napišite spodaj.
In gw11 ime tvojega lika sem spremenila v Lucas, da bodo vsa imena angleška.
In zdaj na zgodbo
Uživajte:
Thalia:
Lažala sem sredi travnika. Zrla sem v oblake. Toplo Kalifornijsko sonce mi je grelo kožo. Razmišljala sem o vsem. Le na travniku me ni bilo strah, povsod drugod sem hodila s strahom. Strah me je vsega kar se je zgodilo in kar se bo. Vedela sem, da me bo enkrat našel on-tisti zaradi katerega sem tu. Ne vem kam spadam. V prvo ali drugo skupino. Znam biti oboje. Ne vem kam spadam. Z Jacejem le skačeva iz ene skupine v drugo. In zaradi tega že tri leta živiva v strahu. Že tri leta naju išče. Ži tri leta beživa. Ne upava se spopasti z največjim strahom človeštva-smrtjo. V tistem trenutku mi je zazvonil telefon. Katy bi morala biti doma. Skočila sem v zrak in se počasi odvlekla čez travnik.
Katy:
Stopila sem na prag in odtisnila prst. Vrata so se odprla. Vstopila sem in se sezula. Svoje roza sandale s perlami sem dala na stojalo in obula puhaste copate. Zvlekla sem se po stopnicah v sobo. Torbo sem vrgla po tleh in postlala posteljo. Danes k meni pride Lucas-moj sošolec in moja dolgoletna simpatija. Oziroma tri letna, saj smo se pred tremi leti preselili. In od takrat ne živim normalno. Thalia komplicira z vsem. Samo varnost. Varnost dol, varnost gor varnost levo, varnost desno. Varnost povsod. Tako jo je strah zame. In še zdaj sem sama z njo. Moj preveč odgovorno dvajset letno sestro. Ja sama sem. Mami je šla za tri leta v Afriko pomagat otrokom. In tako sem jaz zdaj sama s Thalio. Vzela sem zvezek za zgodovino in ga vrgla na mizo. Danes ga bom rabila, saj pride Lucas.
In v tistem trenutku me je preblinilo: "OMB Lucas pride k meni!"
Stekla sem ven iz sobe in jo pogledala. Roza stene, bele police, bela princeskina postelja, mehka blazina na kateri ležim in balkon. Lucasu ne bom tako všeč. A Thalia ima plakate, ki mi bodo pomagali. Odprla sem vrata njene sobe, ni je še bilo doma. Stopila sem vanjo in umaknila vrečo za boksanje. Odpirala sem predale in iskala plakate. In bingo! Našla sem nekaj plakatov formulistov in boksarjev. Vse sem dala ven. A predal je bil v notranjosti majhen. Pogledala sem še enkrat dno in videla, da se ga da odpreti. Previdno sem dno odprla in našla gumb. Pritisnila sem ga in slika na steni se je premaknila. In ven se je potisnil predal. Pogledala sem vanj in v njem so bila pisma. Plakate sem vrgla na tla in z roko segla po pismu. Odprla sem ga in prebrala. Na njem je pisalo:
Spoštovana Valerie White!
Pri vohunski agenciji FBI smo se odločili, da vsa sprejmemo med nas.
Čestitamo vam ob uspehu.
Če želite dobiti to službo...
In takrat sem nehala brati. Enostavno ni mi kliknilo zakaj bi Thalia dobila pismo za Valerie White. V tistem trenutku pa je pri vratih pozvonilo. Brez pomisleka sem še enkrat pritisnila na gumb in na srečo se je vse zaprlo. Prijela sem plakate in enega na hitro prilepila na steno. Pri vratih je še enkrat pozvonilo. Prijela sem še dva plakata in ju prilepila na omaro. In pri vratih je pozvonilo še enkrat. Ni bilo več časa. "
Že prihajam!" sem se zadrla in zdrvela po stopnicah.
Odprla sem vrata in pred njimi je stal Lucas. "Hojla Kat! Greva naredit projekt."
"Živijo Lucas." sem cela stopljena rekla.
Ne Katy zberi se!
"Hoj Lucas. Ja naredila ga bova. Kar vstopi." sem rekla v enem vdihu in Lucasa spustila noter.
Verjetno je bila to zelo neumna poteza a projekt sva morala narediti. Lucas se je sezul in stopil v dnevno sobo.
"Vav! Nobel hiša. Nisem vedel da ste premožni." je rekel z občudovanjem.
"Jaz tudi nisem vedela. Pridi pojdiva v mojo sobo." In stopila sva po stopnicah.
Lucasu sem odprla vrata sobe in ga spustila noter. Dal je zvezke na mizo in se vsedel na mojo posteljo.
"Joj kako sem neumna! Bi kaj spil?" sem vprašala.
"Nisi neumna. Ampak lahko vodo." Mi je odgovoril.
Pomignila sem mu in skupaj sva stopila iz sobe.
Thalia:
Odtisnila sem prst in potisnila vrata. Vstopila sem. Svoje natikače sem zbrcala v kot na hodniku.
"Kat, doma sem!" sem rekla in se spravila na kavč.
Katy
O ne Thalia je prišla! Jezna bo ker sem spustila "tujca" v hišo. Z Lucasom sva stala v kuhinji. Na hitro sem mu želela dati vodo in ga pretihotapiti v mojo sobo. A vedela sem, da bo Thalia tako zaznala še eno telo v hiši ali ga pa bova midva nekej kiksnla. In zgodilo se je tisto drugo. Lucasu sem podala kozarec a on ga ni prijel. Kozarec je padal in treščil po tleh.
Upam, da del ni (pre)dolg in, da je bil užiten.
Lp. fla
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
incredible! :clap::clap::clap::clap: love that story :sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::heart::heart:🧡🧡:green_heart::yellow_heart::purple_heart::yellow_heart::purple_heart::heart::blue_heart::heart_decoration:🧡:heart_exclamation::heartpulse::heart_exclamation::heartbeat:🧡:blue_heart::heart::blue_heart::heart::purple_heart:🧡:purple_heart:🧡:blue_heart:🧡:blue_heart::heart_decoration::heartpulse::blue_heart:🧡:blue_heart::blue_heart:🧡:blue_heart::yellow_heart::blue_heart::heartbeat::heart_decoration::heartpulse::purple_heart::heartpulse::purple_heart:🧡:blue_heart::heartpulse::blue_heart::heartpulse::blue_heart::heartpulse::blue_heart::purple_heart::purple_heart:🧡:blue_heart::heartpulse::two_hearts::heartpulse::blue_heart::heartpulse::blue_heart::heartpulse::blue_heart::heartpulse::blue_heart::two_hearts::heartpulse::two_hearts::heartpulse::blue_heart::heartpulse:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Omb spet ena tvoja odlična zgodba! Sploh znaš pisati slabo?! Odgovor je NE! Ker zažigaš! Vse tvoje zgodbe so prfect kot tudi ti! Profesjonalka!:kissing_heart::kissing_heart::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
Ly
Your dg
Ly
Your dg
1
Hehe
Se mi je kakšna zgodba tudi ponesrečila
Samo malo pobrskaj po moji zgodovini in boš videla na milijone katastrof.
Ampak jaz nikoli ne obupam saj jaz sem flamingo!
Hvala
Your fla
Se mi je kakšna zgodba tudi ponesrečila
Samo malo pobrskaj po moji zgodovini in boš videla na milijone katastrof.
Ampak jaz nikoli ne obupam saj jaz sem flamingo!
Hvala
Your fla
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
SUPERRRRRRRRRRRRRRR.
ODLIČNO, FANTASTIČNO.
:hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::art::hearts::hearts::bird::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts:
Moja profi zažgiga v vsem.
Lp,
BEGO :hearts::bird:
ODLIČNO, FANTASTIČNO.
:hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::art::hearts::hearts::bird::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts::hearts:
Moja profi zažgiga v vsem.
Lp,
BEGO :hearts::bird:
1
Ehehehe nevem.
Kmalu. Mogoče.
No še enkrat si oglej moj profil. Posodobila se ga. Muhahahaha.
Vem, da ti bo všeč. 😁
Kmalu. Mogoče.
No še enkrat si oglej moj profil. Posodobila se ga. Muhahahaha.
Vem, da ti bo všeč. 😁
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zelo dobro
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
njam njam zelo uziten del ja:heartpulse::joy: to je zadnja zgodba (neeeeee) in js kot vedno grem brat naprejj!!! Vidi se kako ZELO si napredovala iz prejsnjih zgodb!!
ly,
gg
ly,
gg
1
Moj odgovor:
Anonimna punca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
NEobladovanje jeze
Hejjj. Sem ena prijavljena PILovka, ampak res nočm, da se razve kdo sem.
Torej... Jaz res ne morem obvladovati jeze. Razjezim se npr, ko nimam dovolj pozornosti, ni po moje itd.. Sej v šoli se nena. Samo doma pa... Ne bom zdj rekla, da sm za koga ne varna, ampak vseeno ni fajn ko se nekdo dere nate. To je oblika psihičnega nasilja najbrš.
Sej čez čas se zavem, da sem naredila neki narobe in se opravičujem. Ampak za taka dejanja ni opravičila. Poleg tega to ni enkratno dejanje (dejanje ki bi ga naredila samo enkrat), ampak stvar ki se ponavlja vsak dan. Ali pa celo več krat na dan.
No. In včeraj sem se drla na starše. Vem, da to ni okej!!! Pač meni je res res žal za tisto. Pol sem šla v svojo sobo in od jeze, bese dihala kot pes. V glavnem težko se dihala. Vzela sem list in ga začela čečkat. Nisem vedela kaj naj, pa sem šla čečkat list, ker (baje) pomaga. Ampak vseeno mi ni bilo lažje. Potem... Potem... Sem vzela škarje in se šla rezat. Ampak samo toliko, da me je bolelo. Rezala sem si blazinico od prsta. Vem, da ni okej!!! Potem sem vzela barvico in so ko zarila v kožo da mam še zdaj 'flek'. To sem naredila samo zato, da sem začutila bolečino. Da sem se začela zavedati in sem prišla k sebi.
To sem povedala enim prijateljicam. Ne morm reč, da je neki ful pomagalo. Sej se bojijo zame in so mi pravile naj neham... Ampak ni tko izzi. Zdaj mi škarje skrivajo, ampak vseeno jih mam še doma.
Če je to res tako nujno ne vem. Ampak jaz res ne morm več tko zato sem to sem napisala. Res želim ostati anonimna.
*b*Ampak res se nočem v realnem svetu s kako osebo pogovoriti, ker ne vem kako pristopiti. Staršem pa NI šnans, da bi povedla. Kaki svetovalni delavki na šoli tudi ne, ker ne vem kako bi pristopila. Če že morm kam iti bi rje, da nekdo pride pome in opazi, da nekaj ni okej. Svetovalne delavke na naši šoli so pa itak res zlo antipatičene. Mamo eno psihologinjo, ki je še kr okej. Ampak ne vem kako naj grem k njej. K psihologu pa ne bi šla, ker pol morejo starši zvedet zato. Nisem še 18.*b*
Če vam kaj pomaga stara sem med 9 in 12.
Res če mA kdo kako idejo kaj naj, vsem res iz dna srca hvala!
Hvalaaa, vsem za pomoč!
Torej... Jaz res ne morem obvladovati jeze. Razjezim se npr, ko nimam dovolj pozornosti, ni po moje itd.. Sej v šoli se nena. Samo doma pa... Ne bom zdj rekla, da sm za koga ne varna, ampak vseeno ni fajn ko se nekdo dere nate. To je oblika psihičnega nasilja najbrš.
Sej čez čas se zavem, da sem naredila neki narobe in se opravičujem. Ampak za taka dejanja ni opravičila. Poleg tega to ni enkratno dejanje (dejanje ki bi ga naredila samo enkrat), ampak stvar ki se ponavlja vsak dan. Ali pa celo več krat na dan.
No. In včeraj sem se drla na starše. Vem, da to ni okej!!! Pač meni je res res žal za tisto. Pol sem šla v svojo sobo in od jeze, bese dihala kot pes. V glavnem težko se dihala. Vzela sem list in ga začela čečkat. Nisem vedela kaj naj, pa sem šla čečkat list, ker (baje) pomaga. Ampak vseeno mi ni bilo lažje. Potem... Potem... Sem vzela škarje in se šla rezat. Ampak samo toliko, da me je bolelo. Rezala sem si blazinico od prsta. Vem, da ni okej!!! Potem sem vzela barvico in so ko zarila v kožo da mam še zdaj 'flek'. To sem naredila samo zato, da sem začutila bolečino. Da sem se začela zavedati in sem prišla k sebi.
To sem povedala enim prijateljicam. Ne morm reč, da je neki ful pomagalo. Sej se bojijo zame in so mi pravile naj neham... Ampak ni tko izzi. Zdaj mi škarje skrivajo, ampak vseeno jih mam še doma.
Če je to res tako nujno ne vem. Ampak jaz res ne morm več tko zato sem to sem napisala. Res želim ostati anonimna.
*b*Ampak res se nočem v realnem svetu s kako osebo pogovoriti, ker ne vem kako pristopiti. Staršem pa NI šnans, da bi povedla. Kaki svetovalni delavki na šoli tudi ne, ker ne vem kako bi pristopila. Če že morm kam iti bi rje, da nekdo pride pome in opazi, da nekaj ni okej. Svetovalne delavke na naši šoli so pa itak res zlo antipatičene. Mamo eno psihologinjo, ki je še kr okej. Ampak ne vem kako naj grem k njej. K psihologu pa ne bi šla, ker pol morejo starši zvedet zato. Nisem še 18.*b*
Če vam kaj pomaga stara sem med 9 in 12.
Res če mA kdo kako idejo kaj naj, vsem res iz dna srca hvala!
Hvalaaa, vsem za pomoč!



Smetišnica