SmetišnicaMoja resnica
5
Ljubosumna sem. Nekako tako bi lahko rekla... Ko gledam ter berem od Bad girl, No Name, Bralka2.0 In takšnih ki imajo brane zgodbe postanem žalostna. Zakaj? Ker sama NIKOLI ne bom tako dobro pisala. In kar poglejte koliko zgodb sem že pisala. Nočem biti popularna, rada bi da bi bila moja zgodba vsaj malo bolj brana. Kakšen je recept zato ne vem ampak če je to da nisem za to nadarjena potem ne bom več pisala.
Začela bom brati malo od drugih zgodb in pomagati v svetovalnici. Res se opravičujem ker sem taka. Sprejemam hejterje pa čeprav sem zdajle na robu solz, ker ko razmisljam da nisem nadarjena za pisanje sem sad, ker to preprosto delam rada. Ampak če drugim ni všeč...
Lp, Blank
Začela bom brati malo od drugih zgodb in pomagati v svetovalnici. Res se opravičujem ker sem taka. Sprejemam hejterje pa čeprav sem zdajle na robu solz, ker ko razmisljam da nisem nadarjena za pisanje sem sad, ker to preprosto delam rada. Ampak če drugim ni všeč...
Lp, Blank
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hello!!
Vem kako težko je to, sama se primerjam s profesionalnimi pisatelji kar je neumno ker pač,, sem stara 13 oni pa to počnejo že celo zivljenje ampak skratka vem kako se počutiš. Popularnost je prijetna, ampak ne bojo te vedno poslušali, te brali, te spodbujali, te opazili, to pa ne pomeni da nisi nadarjena. Astronomi rabijo stoletja da najdejo galaksije, a to ne pomeni da niso posebne, astronomi jih le še niso opazili. Tako je tudi z nadarjenim osebami, z dobrimi zgodbami, z majhnimi glasbenimi skupinami, s plesalci itd. Mnenje in pozornost pilove strani ni edino potrdilo da si nadarjena in čeprav zgodb v pisalnici ne berem, sem prepričana da je tvoja super. Če rada nekaj delaš, to počni in več kot boš vadila, več kot boš pisala, več kot boš brala, boljša boš. Popularnost ne pomeni nujno nadarjenost, prav tako to da tvoja zgodba ni tako popularna ne pomeni da nisi nadarjena. Tako da jaz mislim da ne prenehaj s pisanjem, ne glede na to koliko malo ljudi te bere, samo piši in prej ali slej boš dobila pozornost ki si jo zaslužiš. Samo ne odnehat!!
<3
April
Vem kako težko je to, sama se primerjam s profesionalnimi pisatelji kar je neumno ker pač,, sem stara 13 oni pa to počnejo že celo zivljenje ampak skratka vem kako se počutiš. Popularnost je prijetna, ampak ne bojo te vedno poslušali, te brali, te spodbujali, te opazili, to pa ne pomeni da nisi nadarjena. Astronomi rabijo stoletja da najdejo galaksije, a to ne pomeni da niso posebne, astronomi jih le še niso opazili. Tako je tudi z nadarjenim osebami, z dobrimi zgodbami, z majhnimi glasbenimi skupinami, s plesalci itd. Mnenje in pozornost pilove strani ni edino potrdilo da si nadarjena in čeprav zgodb v pisalnici ne berem, sem prepričana da je tvoja super. Če rada nekaj delaš, to počni in več kot boš vadila, več kot boš pisala, več kot boš brala, boljša boš. Popularnost ne pomeni nujno nadarjenost, prav tako to da tvoja zgodba ni tako popularna ne pomeni da nisi nadarjena. Tako da jaz mislim da ne prenehaj s pisanjem, ne glede na to koliko malo ljudi te bere, samo piši in prej ali slej boš dobila pozornost ki si jo zaslužiš. Samo ne odnehat!!
<3
April
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
torej draga moja<3
nisem rekla d nisi nadarjena. rekla sm samo d ti mogocre pisanje pac ne lezi in d mogoce to ni eden tvojih talentov. in ceprou je to mogoce res obstaja folk ki so mu tvoje zgodbe usec. in ce to rada pocnes ne odnehat ker to pocnes zase ne pa za druge.
nisem rekla d nisi nadarjena. rekla sm samo d ti mogocre pisanje pac ne lezi in d mogoce to ni eden tvojih talentov. in ceprou je to mogoce res obstaja folk ki so mu tvoje zgodbe usec. in ce to rada pocnes ne odnehat ker to pocnes zase ne pa za druge.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
to je tudi meni isto ampak se ne meni zanje le piši za svojo dušo...🤟🤟🤟
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojla sweetheart!
Ti ne veš kok je blo men zoprno, ko sem jst prvič prišla na Pilovo spletno stran :face_palm:♀️Tko napisala sem šele k so trajal 2 minutki in not so bli stavki k jih jst za nazaj nisem razumela pa sem vedela kaj sem takrat hotela napisat.
Skratka tako je zgledalo:
'Prišla sem v razred in se vse dela zraven punce in fanta ki sta govorila. Fant je bil žalosten. Vprašala sem "Kako vama je ime?" "Jaz sem Tamara in to je Nik ampak kot bids je žalosten " je odgovorila Tamara. Naenkrat je vstopila učitelja za njo imela je dolg nos, razkuštrane lase in hrbet. Samo še pika na nosu ji je manjkala. Niku sem podala listek na katerem je pisalo 'a si v redu?' pokimal je in si obrisal solze in pogledali smo na tablo in učiteljico ki nas je grdo gledala. Tamara mi je šepnila hvala.
Se opravičujem za kratko poglavje bom pogledala če bom lahko še kaj pisala danes! '
Tko res ne razumem sebe izpred nekaj let. Ampak fora je da sem od takrat veliko brala in poskušala. Rabila sem par let da sem končno lahko ostala skoncentrirana na en dogodek in ga dobro opisala. Meni je pa drugače razen branja pomagalo se to da sem si predstavljala dogodek in ga potem opisala in sem v bistvu samo besede poiskala.
Upam da sem ti pomagala, pa če ti kdaj kaj leži na srcu mi vedno lahko pišeš ali na Wattpad ali pa v kotiček.
~Z ljubeznijo, Raven
Ti ne veš kok je blo men zoprno, ko sem jst prvič prišla na Pilovo spletno stran :face_palm:♀️Tko napisala sem šele k so trajal 2 minutki in not so bli stavki k jih jst za nazaj nisem razumela pa sem vedela kaj sem takrat hotela napisat.
Skratka tako je zgledalo:
'Prišla sem v razred in se vse dela zraven punce in fanta ki sta govorila. Fant je bil žalosten. Vprašala sem "Kako vama je ime?" "Jaz sem Tamara in to je Nik ampak kot bids je žalosten " je odgovorila Tamara. Naenkrat je vstopila učitelja za njo imela je dolg nos, razkuštrane lase in hrbet. Samo še pika na nosu ji je manjkala. Niku sem podala listek na katerem je pisalo 'a si v redu?' pokimal je in si obrisal solze in pogledali smo na tablo in učiteljico ki nas je grdo gledala. Tamara mi je šepnila hvala.
Se opravičujem za kratko poglavje bom pogledala če bom lahko še kaj pisala danes! '
Tko res ne razumem sebe izpred nekaj let. Ampak fora je da sem od takrat veliko brala in poskušala. Rabila sem par let da sem končno lahko ostala skoncentrirana na en dogodek in ga dobro opisala. Meni je pa drugače razen branja pomagalo se to da sem si predstavljala dogodek in ga potem opisala in sem v bistvu samo besede poiskala.
Upam da sem ti pomagala, pa če ti kdaj kaj leži na srcu mi vedno lahko pišeš ali na Wattpad ali pa v kotiček.
~Z ljubeznijo, Raven
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Jaz ti popolnoma verjamem! In tvoja zgodba Elementi življenja je res super galaktično noro zakon!:hugging: Prosim, prosim ne prenehaj s pisanjem. Tudi jaz pišem zgodbo pa včasih pomislim, da nisem talentirana in, da pišem slabo! Ampak jaz jo pač ševedno pišem, ker imam veselje do tega. Tudi ti ga imaš zato neprenehaj s pisanjem!!:wink: Ker ti si pri zgodbah moja vzornica! Upam, da se zdaj počutiš bolje.
Lp. Ginny fan
Lp. Ginny fan
2
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
