Šekr nevrjamem da sm se dejans spravla k pisanju!
<3



Torej
Ko sem bila še majha punčara se je moji galaksiji približeval pok zato sta me starša posla na zemljo a kot punčka stara 106 let nism hotela! Saj sem se bala ljudi. Nism bila navadno dekle.
Imela sm črne lase z kodri ki so mi visela malo četz ramena. Mama je vedno govorila da je vsaka stvar na meni posebna. In da bo nečemu služila.

In sedaj sem tu in praznujem 116 rojstni dan ampak noben ni vedel da imam sem nesrtno dekle. In da sm stara 116 let.
Ampak moja nova družina je zato vedela saj sem imela sestro iz iste galaksije leto starejšo od mene. Vedno mi je pomagala in me ščtila pred ostalimi ampak nism imela velkih težav razen tega da sva se morali naučiti hoditi saj v naši galaksiji smo usi leteli.
Tudi hrana ni bila ista ampak sva se navadili. Češčas je bilo vse domače in enako. Nova starša sta bila prijazna sprejela sta naju. Mami je bilo ime Sonja očetu pa Roman.

V šolo sva hodili se naučili brati pisati hoditi use odzačetka so naju čudno gledali saj sva imela zelo špičasta ošesa kar jeim je bilo Obenem tudi kul!
Inzdaj študeram Za učiteljico zgodovine. Setra pa za računovotko sprva obedve nima vedeli kaj to sploh je!
Ampak sva hitro zvedeli.

Ampak največja srivnost ki je nisma povedali niti saršom niti prijateljem je ta da sva vilinki ter da imva moči MRAČNIH SIL teveč jih nisva smeli uporabljati sam bi bile lahko hude posledice in Lapatiji bi hitro zvedeli za naju (To so pošasti ki so nas preganale)!



No to je zaenkrat to in se beremo naslednič!