Imamo družinske prijatelje in med njimi je fant mojih let (stara sem 13 let, on pa je tudi toliko ali 14, ne vem). Z njimi se družimo že od malega in (bili) smo neločljivi.
Včasih smo se videli večkrat in se družili ogromno, saj ti prijatelji živijo v istem mestu, le da na drugem koncu. Zdaj hodimo le še skupaj na morje, a meni je to dovolj, da sem noro zagledana vanj.
Ko gremo na morje, smo tam skoraj mesec dni, kar pomeni ogromno pogledov k fantu. Ker smo v kampu, smo "sosedi" in se vidimo ves čas. Ko smo bili mlajši, smo se od jutra do večera podili naokoli s tem fantom (torej jaz, moj brat in ta fant). Ampak zdaj smo starejši in je vse nekoliko drugače. Ta fant je zelo smešen, prijazen (lep), pa tudi ustrežljiv in pameten. Vsako leto na morju je prečudovito. Se pa tukaj najdejo problemi.
Lani na morju se je vse poslabšalo. Kot sem omenila, smo starejši in v puberteti, kar malo uniči odnose med nami. Jaz sem neverjetno sramežljiva, moj brat pa tudi in si ne upava vec iti do njegove prikolice in ga vprašati, če bi skupaj kaj počeli. On pa tudi pozabi na naju, saj ima tam še ostale prijatelje. Mogoce se naju je naveličal.
Problem je tudi, da ne hodim z njim na isto šolo. Niti njegove telefonske nimam, sploh nobenih stikov. V svoji šoli zagotovo pozna super dekleta, ki mu zagotovo pomenijo več od mene. Tudi na valeti se bo zelo povezal z njimi. In njegova zunanjost, pa tudi karakter zagotovo privlačita mnogo deklet.
Ta fant mi je grozljivo všeč in skupaj smo preživeli toliko čudovitih trenutkov, da ga ne morem pozabiti. Kmalu bo poletje in spet videnje z njim. Vedno, ko pomislim na to, postanem zivčna, ker mi je ob njem grozno nerodno. Ne vem, ce mu naj svoje občutke do njega povem. Težava je, da se mi zdi, da svojim staršem pove preveč stvari. Ce bi mu povedala, kaj čutim do njega, bi morda povedal starsem in vsega bi bilo konec. Seveda nimam nič proti njegovim starsem, ampak... saj veste, da je grozno, ko ljudje zvejo, kaj čutiš do nekoga.
Spomnem se lanskega poletja. Ko smo prisli iz morja, sem se ravno mislila preobleči v prikolici, ko se je prikazal ta fant. Bila ssm sama tam. Z njim. Ne spomnim se, kaj nam je prinesel, ampak to ni pomembno. Bila sva zelo skupaj in to kar nekaj časa in zazdelo se mi je, da je njemu tudi nerodno, čeprav na splošno ni sramežljiv. Takrat sem imela predobro priložnost, da bi mu povedala svoje občutke. A takoj ob tej misli sem se spomnila, da bi lahko to izdal starsem in sem bila raje tiho.
Ne vem, kaj naj naredim, ker bi rada nadaljevala najino prijateljstvo