heej!
js ti bom probala zdj pomagat :)!
1.glej js res nevem kolko si visoka pa kolk kil mas pa ce treniras kej tega res nevem anpk ce hoces ze res shujsat, hujsi postopoma npr.2-3kg ne tam 10kg pac probi jest raznovrstno hrano (usaj 3 obroke) in se probi gibat (pejdi tect, fitnes, lahko pa workoutas) sam prosim nemi malo jest pa ful se gibat ne nareit iste napake ku jst prosim jr ti bo zau in. bos bla fucked up szi hrano prosm..
2.okj am probi se pogovorit szi mamo pac nekak jo probi prepricat kr pac like ce ti niso usec nevem zakaj bi mogle zdej lazit k tebi pac ti ne pase loh pa se dogovoris z babico alpa kako frendico ko so tiste zenske tm pr tebi pac prespis pr nekomu drugemu myb?
3.vem nekaj o temu kr smo se pogovarjal u soli pac to da pac pojes hrano in obcutis tesnobo al neko krivdo in si hoces samoskodovat alpa pac hoces na hitr shujsat (to ni dobr btw) pac das prst u usta in zbruhas hrano vn..
5.prvo mors prit na splosno gimnazijo pa bit odlicn al usaj prav dobr polpa semizdi da mors it studirat matematiko in fiziko? kr semzdi da za znanstevinka so zlo teski studiji pa mislm da je tko (ne me uzet za to da mam prou)

Pozdravljena!

1. V otroštvu in najstniških letih stroge diete niso priporočljive, razen kadar ima ima nekdo zaradi svoje teže zdravstvene težave.
Pomembno je, da ješ zdravo. Poskusi jesti več manjših obrokov, namesto enega ali dveh velikih. Jej veliko zelenjave (pa tudi sadja), saj vsebuje veliko vitaminov in mineralov, pa še dobra je za prebavo. Popij vsaj liter vode (ali nesladkanega čaja) na dan. Med jedjo ne beri, ne glej televizije in ne uporabljaj telefona. Če se težko upreš sladkarijam in drugi nezdravi hrani (npr. čips, sokovi, sladke pijače ...), prosi za pomoč starše: dogovorite se, kdaj lahko ješ te jedi (npr. dva koščka čokolade po kosilu), izven tega časa pa naj jih pospravijo na neko polico, kjer jih ne boš ves čas gledala. Kot družina se lahko tudi dogovorite, da sladkarij in podobne hrane nekaj časa ne kupujete. Če pogosto ješ kadar si slabe volje ali žalostna, se poskusi zamotiti z nečim ali pa se s kom pogovori.
Prav tako je priporočljivo, da se gibaš (vsak dan eno uro). Najbolje je, da si najdeš neki šport, ki ti je všeč (tek, plavanje, ples, hoja ali hitra hoja, kolesarjenje, rolanje ...). Tudi hišna opravila kot je sesanje ali sprehajanje psa štejejo kot gibanje. Če živiš blizu šole, lahko prosiš starše, če bi lahko hodila peš ali s kolesom.
Ne tehtaj se prepogosto. Enkrat na teden je povsem dovolj. Razumeti moraš, da boš morda na začetku nekaj teže pridobila. Ko se začnemo ukvarjati s športom namreč pridobimo mišično maso, ki veliko tehta.

Priporočam ti, da se zaradi svoje teže ne sekiraš preveč. V puberteti se lahko zgodi, da hormoni povzročijo, da naenkrat pridobiš več teže. Lahko se zgodi, da se bo tvoja teža sama od sebe ustalila na povsem normalni ravni.

2. Lahko svojim staršem še enkrat poveš, da ne želiš, da pridejo k vam na počitnice in ji poveš zakaj. Lahko jih tudi prosiš, če bi smela ti iti kam drugam med njihovim obiskom (npr. k starim staršem, na počitniški tabor, k prijateljem ...). Težko ti natančneje svetujem, če ne vem, zakaj te moti, da pridejo k vam na počitnice.
3. Osebe z bulimijo so velikokrat zaskrbljene glede svojega izgleda in telesne teže. Za osebe z bulimijo je značilno, da se prenažirajo nato pa hrano izbruhajo ali pa uporabljajo odvajala (purgativni tip) oziroma izmenično prekomerno jedo ter stradajo (nepurgativni tip). Bulimija lahko povzroči težave z zobmi (karies, zobobol, otečene dlesni), bolečine v trebuhu ali grlu ter glavobol, težave z glasom, razpokane ustnice, odrgnjene členki na rokah, odsotnost menstruacije, izpadanje las, spremembe v obnašanju, utrujenost, težave s spanjem, pomanjkanje koncentracije, obsedenost s hrano ter apatijo.
4. Lahko poskusiš tako, da na sebi najdeš lastnosti, ki so ti všeč. Ko začutiš, da postajaš ljubosumna, si lahko rečeš, da si tudi ti v redu oseba in razmišljaš o stvareh, ki jih ti delaš dobro.
5. Poklic "znanstvenika" kot takega ne obstaja. To je nadpomenka za vrsto drugih poklicev (npr. antropologi, arheologi, astrofiziki, astronomi, bakteriologi, biologi, biokemiki botaniki, dendrologi, ekologi, ekonomisti, entomologi, etnologi, filozofi, fiziki, fiziologi, geografi, geologi, herpetologi, hidrologi, ihtiologi, kemiki, kinologi, klimatologi, kozmologi, lepidopteristi, limnologi, matematiki, meteorologi, mineralogi, ornitologi, psihologi, računalnikarji, polarni raziskovalci, pomorski raziskovalci, seizmologi, sociologi, toksikologi, virologi, zdravniki, zoologi ...). Izobrazba je odvisna od poklica, ki ga želiš opravljati. Najboljše je, če si pogledaš katera področja ali šolski predmeti te zanimajo, nato pa na spletu poiščeš, kateri poklic se nanaša na raziskovanje tega področja. Tako boš lažje ugotovila, kakšna izobrazba je potrebna.