Iskreno
3
Izčrpana
jaz ne zmorem več. Tok sm utrujena od vsega, zjutraj komaj vztanem iz postelje, nimam energije za praktično nič. Vse je taka muka. Na učenje se sploh ne morem skoncentrirati. V meni vre toliko težkih občutkov in misli. Tesnoba je ogromna. Prav tako žalost. Tudi težave s hrano se poglabljajo. In ne morem več tega prenašati. Nezmorem več tako naprej. Starši vejo, vsaj delno.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ej ne vem če mam resen nasvet lahko ti povem da sem jaz na istem.. (upam da ti ne bo predolg) vrjetn ti to nč ne pomaga.. Jaz bi rekla da so problemi prehranjevanja taki kot so zaradi slabega počutja o katerim si govorila. In men se zdi da če boš začela gledat mal bol pozitivno da se bo vse počas zboljševal in potem tudi tvoja samopodoba. Npr. Jaz sem si predkratkim začela opažat majhne stvari ki so mi všeč in sem te so me spravljale v boljšo voljo. Recimo če gres na sprehod al pa čez okno pogledaš in vidš lepo naravo, lep sončn zahod, slišiš živali.. to je men pomagal ker rada vidim kako je svet lep. Ali pa glasba probaj poslušat bolj tako 'zabavno' musko namesto kakšno žalostne pa bo tut pomagal se mi zdi.
Govorim ti o naravi pa to ker jaz recimo nisem mogla začet opažat lepe stvari na seb in sem rajš okol, tut če so majhne, in pol počas še sam pri seb začneš opažat dobre stvari.
Dobr je da si šla nekam po pomoč (zdej recimo PiL) in vprašala za pomoč pri izbolšavi.
Prej sem rekla da je isto pri men, in je (da ne boš mislisa da se neki sama seb smilm) ampak vse te stvari so mi pomagale in mi izboljšale vsaj kakšn dan! :hugging: Počas bo bolj.
Upam da sem ti pomagala:heart:
Govorim ti o naravi pa to ker jaz recimo nisem mogla začet opažat lepe stvari na seb in sem rajš okol, tut če so majhne, in pol počas še sam pri seb začneš opažat dobre stvari.
Dobr je da si šla nekam po pomoč (zdej recimo PiL) in vprašala za pomoč pri izbolšavi.
Prej sem rekla da je isto pri men, in je (da ne boš mislisa da se neki sama seb smilm) ampak vse te stvari so mi pomagale in mi izboljšale vsaj kakšn dan! :hugging: Počas bo bolj.
Upam da sem ti pomagala:heart:
0
Lalalaa
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hojla,
sama se spopadam z depresijo, tesnobo, odvisnostjo, on/off tudi stradanje in podoben self harm. Kot majhen anonimen prdec na internetu težko podam nasvet, ki bi ti spremenil življenje v trenutku, ampak bi delila par stvari, ki meni pomagajo in so načeloma dober protokol za zdravljenje depresije/tesnobe/anoreksije če si najstnica.
Bom poskušala bit čimkrajša:frog::
Čeprav bo verjetno zvenel ful scary priporočam, da se z nekom pogovoriš. Ni treba (vsaj ne takoj), da je to zdravnik (to so itak čakalne dobe da se bi človk obesu sam zard tega), niti starši, niti kdo v šoli, je pa dobro da je nekdo, ki dela z mentally ill mladino, ker bo znal povedat stvari 100% subjektivno. Tuki v Sloveniji zna folk ful hiter reč da ni take panike da si kr neki zmišljuješ, da sam pejt na sprehod, its that damn phone blablablabla - NE POSLUŠAJ JIH NIMAJO POJMA
Že leta se fijakam naokoli po psihiatrih in terapevtih, bila na celem naboru nekih antidepresivov type shit, ampak bolj kot profesionalci mi je pomagala svetovalnica Center za pomoč mladim v Šiški. Ful hitro se lahko naročiš na spletni strani, ne rabiš ne staršev ne zdravstvene, verjetno tudi pravega imena ne, samo email in ZASTONJ JE, praktično brez čakanja. Bejba k to dela je iskreno tok sweet in celo vpraša, kako bi se rada lotila terapije (ventanje, skupno iskanje rešitve, nasvet ipd.). Precej mlada je, zato je tudi bolje razumela moje probleme kot tiste stare babure po zdravstvenih domih. Če ne živiš v Ljubljani, se ziher da stvar naresti preko Zooma alpa kej, so zelo prilagodljivi.
Na žalost pot do izboljšave ni lahka, ne kratka, niti ravna črta navzgor, ampak je boljše kot to kar opisuješ. Če misliš, da ti samo pogovarjanje ne pomaga ali pa da nad problemi še vedno nimaš nadzora, se ne smeš bati poiskati profesionalno pomoč. Veliko ljudi tega ne ve, ampak od 15. leta naprej se lahko sama prijaviš k psihiatru (meni je ustrezala npr. ambulanta Lahezis, če si pod 20 let) in ne rabiš vpletat nikogar v svoje zdravljenje. Zveni scary ampak najtežji del je dobit termin in prit nanj - po tem vse oni zrihtajo. Eni rečejo uno "ja js sploh ne vem kaj bi reku", brat v Kristusu natrenirani so da vodijo pogovor tako da dobiš iz tega to kar rabiš. Bejba iz CPM-ja je pa itak kraljica zna vse isto tut brez doktorata.
O btw, na podlagi izkušenj je pomanjkanje energije definitivno, to da ne ješ. Ne bom ti rekla sam uno "pojej neki", povedala ti bom kot bivša anoreksičarka (seveda nisem proana alpa kej) - slabše hujšaš, če malo ješ kot pa da nič ne ješ, ker pri stradanju metabolizem crkne. Enako slabo je preskočit zajtrk, ki zbudi metabolizem za čez dan. Vem da ti bodo mogoče možgani govoril drugače ampak PLS TRUST boljše je pojest vsaj kako kumaro, smuti, cottage cheese (proteini pa to), beljak, lubenico idr. Pač (VSAJ) proteine, vitamine, minerale, vlaknine. Kolegica je imela probleme s hrano več let in čeprav že dolgo nima problemov ma še vedno zjebano prebavo od tega not fun dont do that to yourself. Pa da si ne bi misnla uno "o če mi bo slabo nam lačna yay" tko k js to ne pomeni samo navzea pomeni DRISKA, LIQUID SHIT, SCANJE IZ RITI in prebavo si lahko zjebeš DO KONCA LAJFA OK ne deli si tega prosim in hvala.
Upam, da ti kej pomaga, seveda lahko še kaj vprašaš če mi le dovolj zaupaš, meni, malemu anonimnemu prdcu:turtle:
sama se spopadam z depresijo, tesnobo, odvisnostjo, on/off tudi stradanje in podoben self harm. Kot majhen anonimen prdec na internetu težko podam nasvet, ki bi ti spremenil življenje v trenutku, ampak bi delila par stvari, ki meni pomagajo in so načeloma dober protokol za zdravljenje depresije/tesnobe/anoreksije če si najstnica.
Bom poskušala bit čimkrajša:frog::
Čeprav bo verjetno zvenel ful scary priporočam, da se z nekom pogovoriš. Ni treba (vsaj ne takoj), da je to zdravnik (to so itak čakalne dobe da se bi človk obesu sam zard tega), niti starši, niti kdo v šoli, je pa dobro da je nekdo, ki dela z mentally ill mladino, ker bo znal povedat stvari 100% subjektivno. Tuki v Sloveniji zna folk ful hiter reč da ni take panike da si kr neki zmišljuješ, da sam pejt na sprehod, its that damn phone blablablabla - NE POSLUŠAJ JIH NIMAJO POJMA
Že leta se fijakam naokoli po psihiatrih in terapevtih, bila na celem naboru nekih antidepresivov type shit, ampak bolj kot profesionalci mi je pomagala svetovalnica Center za pomoč mladim v Šiški. Ful hitro se lahko naročiš na spletni strani, ne rabiš ne staršev ne zdravstvene, verjetno tudi pravega imena ne, samo email in ZASTONJ JE, praktično brez čakanja. Bejba k to dela je iskreno tok sweet in celo vpraša, kako bi se rada lotila terapije (ventanje, skupno iskanje rešitve, nasvet ipd.). Precej mlada je, zato je tudi bolje razumela moje probleme kot tiste stare babure po zdravstvenih domih. Če ne živiš v Ljubljani, se ziher da stvar naresti preko Zooma alpa kej, so zelo prilagodljivi.
Na žalost pot do izboljšave ni lahka, ne kratka, niti ravna črta navzgor, ampak je boljše kot to kar opisuješ. Če misliš, da ti samo pogovarjanje ne pomaga ali pa da nad problemi še vedno nimaš nadzora, se ne smeš bati poiskati profesionalno pomoč. Veliko ljudi tega ne ve, ampak od 15. leta naprej se lahko sama prijaviš k psihiatru (meni je ustrezala npr. ambulanta Lahezis, če si pod 20 let) in ne rabiš vpletat nikogar v svoje zdravljenje. Zveni scary ampak najtežji del je dobit termin in prit nanj - po tem vse oni zrihtajo. Eni rečejo uno "ja js sploh ne vem kaj bi reku", brat v Kristusu natrenirani so da vodijo pogovor tako da dobiš iz tega to kar rabiš. Bejba iz CPM-ja je pa itak kraljica zna vse isto tut brez doktorata.
O btw, na podlagi izkušenj je pomanjkanje energije definitivno, to da ne ješ. Ne bom ti rekla sam uno "pojej neki", povedala ti bom kot bivša anoreksičarka (seveda nisem proana alpa kej) - slabše hujšaš, če malo ješ kot pa da nič ne ješ, ker pri stradanju metabolizem crkne. Enako slabo je preskočit zajtrk, ki zbudi metabolizem za čez dan. Vem da ti bodo mogoče možgani govoril drugače ampak PLS TRUST boljše je pojest vsaj kako kumaro, smuti, cottage cheese (proteini pa to), beljak, lubenico idr. Pač (VSAJ) proteine, vitamine, minerale, vlaknine. Kolegica je imela probleme s hrano več let in čeprav že dolgo nima problemov ma še vedno zjebano prebavo od tega not fun dont do that to yourself. Pa da si ne bi misnla uno "o če mi bo slabo nam lačna yay" tko k js to ne pomeni samo navzea pomeni DRISKA, LIQUID SHIT, SCANJE IZ RITI in prebavo si lahko zjebeš DO KONCA LAJFA OK ne deli si tega prosim in hvala.
Upam, da ti kej pomaga, seveda lahko še kaj vprašaš če mi le dovolj zaupaš, meni, malemu anonimnemu prdcu:turtle:
0
prdec
Moj odgovor:
NikomurNisemNicNaredila
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Res sm žalostna
Hejj, okej js res upam, da mi bo kdo znal pomagat. Res prosim odgovorite mi iskreno, to kar pac mislite. Torej...
Mene u soli zafrkavajo. Sm punca, ampak me zafrkavajo samo fantje. Najvecktat mi sam govorijo da sm PIFLARKA in men to ful ni okej. Nosim ocala in zobni aparat!!!! Vecino casa u soli sam poskusam bit nevidna, ampak me se useen najdejo in se zacnejo zajebavat iz mene. Da sem piflarka, pol mi govorijo da sem robot, kr sm kao ful pr mir.... Pc mql bolj resna sm pa mirna, kr sem introvert. Moje res dobre prijateljice bi verjetn rekle da sm smesna pa tko... Js res ne morem vec poslusat njihovih zaljivk. Tok so otrocji, pa smo 9. razred. Pol smo sli pa dons gledat nek film v dvorano (kraj je zaupen), no in sm se s prijateljico usedla v eno vrsto. No in za nama (dejmo jima rect A in B) sta sedela A in B. To sta ful nesramna tipa, en je iz mojga razreda (A), ta drug je pa sososolec (B). No in pol je A neki govoru moji sosolki, ki je sedela zraven mene. In pol je B vprasal A-ja, kdo ma to glavo ki sedi pred njim. In pol je A reku: Aja, to je una _______(moje ime),...
Pol naprej nism slisala ampak mislim da je reku piflarka kr sta se neki zasmejala. Js tok sovrazim moje sosolce in sososolce. Kdaj se bo to koncal? Sam se to leto.
A mi zna kdo pomagat, kaj naj naredim? Kako se naj pomirim? In res ne mislim hodit k svetovalni delavki pa tem (odraslim) ljudem.
Hvala vsem ze vnaprej.
Mene u soli zafrkavajo. Sm punca, ampak me zafrkavajo samo fantje. Najvecktat mi sam govorijo da sm PIFLARKA in men to ful ni okej. Nosim ocala in zobni aparat!!!! Vecino casa u soli sam poskusam bit nevidna, ampak me se useen najdejo in se zacnejo zajebavat iz mene. Da sem piflarka, pol mi govorijo da sem robot, kr sm kao ful pr mir.... Pc mql bolj resna sm pa mirna, kr sem introvert. Moje res dobre prijateljice bi verjetn rekle da sm smesna pa tko... Js res ne morem vec poslusat njihovih zaljivk. Tok so otrocji, pa smo 9. razred. Pol smo sli pa dons gledat nek film v dvorano (kraj je zaupen), no in sm se s prijateljico usedla v eno vrsto. No in za nama (dejmo jima rect A in B) sta sedela A in B. To sta ful nesramna tipa, en je iz mojga razreda (A), ta drug je pa sososolec (B). No in pol je A neki govoru moji sosolki, ki je sedela zraven mene. In pol je B vprasal A-ja, kdo ma to glavo ki sedi pred njim. In pol je A reku: Aja, to je una _______(moje ime),...
Pol naprej nism slisala ampak mislim da je reku piflarka kr sta se neki zasmejala. Js tok sovrazim moje sosolce in sososolce. Kdaj se bo to koncal? Sam se to leto.
A mi zna kdo pomagat, kaj naj naredim? Kako se naj pomirim? In res ne mislim hodit k svetovalni delavki pa tem (odraslim) ljudem.
Hvala vsem ze vnaprej.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(90)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(37)
Šport me na sploh ne zanima.
(51)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Aktualne objave
Zadnji odgovori v Svetovalnici
Drgač lohka tut ma tvoja prjatlca kao family ...





