izcrpana sm
4
welp
sele tri dni sole je js oa sm ze izcrpana. prvo kot prvo mam ful tezko torbico in je to tezko ceu dan po soli prenasat pa pol na busu je skos gneca in moram stat z uno torbo in ni glih lahko no. pol nic ne soim ker se ful zgodi zjutri zbujam. ne da se mi vec hodt u solo, also, pogresam moje stare sosolce pa sosolke:sob:
ne vem kaj naj, a se kdo drug tud tko pocuti?
ne vem kaj naj, a se kdo drug tud tko pocuti?
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ne jst se ne kr nism še v sradni
a ti si v sredni
no nvm no:heart:
a ti si v sredni
no nvm no:heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
sejm girl sejm, pač js se s takih pain-om vsak dan vlečm do šole pa nazaj. Men je prov muka hodt u šolo in nemorm več pač usak dan mam 7ur pa še to 1uro porabm za zjutri tja pa nazaj pa popoldne isto pač....
ur not alone pa it gets better pomoje no, UPAM<3
ur not alone pa it gets better pomoje no, UPAM<3
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Iskreno jaz zaenkrat uživam v sš, pač bus mam 7:20 ampak tudi večinoma stojim ker ni placa (če maš kero sošolko na istem busi ji reči naj ti plac špara), tak da se ob šestih zbujam, pouk mam od osmih do dveh, mamo ful vredi malco, tak ful jaki razred (pač ofc niso vsi tvoje bestičke ampak dost boljše ko v osnovni), mogoče pojdi prej spat če se ne moreš zbujat, če pa ne moreš zaspat pa beri ker si boš bolj spočila kot od telefona.
Iskreno ne jih tolko pogrešam ko mi je pač čudno da ko pogledam po razredu ne vidim njihovih obrazov. Z tistimi ko sem se največ družla si še vedno pišemo (mogoče malo vprašaj kako so v srednjih, jih boš jih vsaj prek sporočil vidla).
Isk sem jaz tuji malo zmatrana ampak se mam tud tolko fajn da sem čist polna adrenalina (zvečer pa se komi skotalim do pojsle)
srednja je pač velika sprememba, veliko novih stvari, eni lažje drugi težje to sprejemamo. če si mela v oš super razred verjamem da je težko, ampak saj boš prebolela :) jaz sem po prvem dnevu bla samo tak: v kero luknjo sem devet let hodla
Iskreno ne jih tolko pogrešam ko mi je pač čudno da ko pogledam po razredu ne vidim njihovih obrazov. Z tistimi ko sem se največ družla si še vedno pišemo (mogoče malo vprašaj kako so v srednjih, jih boš jih vsaj prek sporočil vidla).
Isk sem jaz tuji malo zmatrana ampak se mam tud tolko fajn da sem čist polna adrenalina (zvečer pa se komi skotalim do pojsle)
srednja je pač velika sprememba, veliko novih stvari, eni lažje drugi težje to sprejemamo. če si mela v oš super razred verjamem da je težko, ampak saj boš prebolela :) jaz sem po prvem dnevu bla samo tak: v kero luknjo sem devet let hodla
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Te čist razumem k mami isti problem (cer sm ceu dan preležala po šoli k sm bla tok zmatrana+tezka torbica usak dan za prenasat🥲). Vem da je zdej tezko ampk bos vidla da bo cez kksn tedn boljs, se bos navadla, še vsak se je;) Probi se mal spočit po šoli oz. si uzet saj 1 uro casa zase da se sprostis in regeneriras za nasledni dan. Za torbico pa ti priorocam da puscas kksne ucebnike k jih ne rabs kr u soli (lahk tut zvezke), bos vidla da bo velik lazja;)
Js upam da ti kej pomaga<3 Pa zapomn si da ti bo rata prezvet to leto u soli hahah pa srecno:))
Js upam da ti kej pomaga<3 Pa zapomn si da ti bo rata prezvet to leto u soli hahah pa srecno:))
1
Moj odgovor:
girlie v depri :(
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
depresija al kaj
vum, hej. imam kar nekaj težav, a bi zdaj rada izpostavila le dve.
mislim, da imam depresijo oziroma vsaj neko motnjo hranjenja. že od malega imam probleme s hrano. pire krompir se mi gabi, njegova konsistenca me sili na bruhanje. ne morem jesti bešamela pri lazanji, ker skoraj bruham. skozi življenje sem stalno imela neka obdobja, kjer preprosto nisem imela teka - od petega do sedmega razreda sem stalno imela 27 kilogramov, kljub temu da sem rasla. kdaj, ko sem tesnobna, ali žalostna, mi postane slabo, ko zavoham hrano. drugače rada jem.
od zmeraj se tudi bojim bruhanja, eno leto nazaj novembra sem v bolnišnici bruhala in od takrat je huje. imam panične napade, ker me je strah, da bom bruhala. vsako noč mi je slabo, ko grem spat, zjutraj pa je še huje. moj strah pred ljudmi se je še povečal.
sem tudi zelo žalostnna stalno. veliko jokam. zelo se bojim tudi igel in bolečine, pa še imela sem / imam neko bolezen, zaradi katere me stalno skrbi, da se bo vrnila in bom spet motala biti v bolnici. tudi kar tako sem žalostna in osamljena. počutim se, kot da je moj edini cilj, da se izvlečem iz enega dneva v naslednjega, življenje se mi zdi kot nekaj, kar moraš preživeti in pretrpeti, ne pa zares živeti. tudi strah me je, da me bodo prijatelji zapustili, da me ne bodo več marali.
res ne vem, kaj naj naredim, zato vas res prosim za pomoč, če bi mi znali pomagati. Poskusila sem že pisati pilu, a je bilo sporočilo predolgp, zato ga dajem sem v upanju, da bo kdo kaj pomagal.
Hvala že vnaprej.
lp
mislim, da imam depresijo oziroma vsaj neko motnjo hranjenja. že od malega imam probleme s hrano. pire krompir se mi gabi, njegova konsistenca me sili na bruhanje. ne morem jesti bešamela pri lazanji, ker skoraj bruham. skozi življenje sem stalno imela neka obdobja, kjer preprosto nisem imela teka - od petega do sedmega razreda sem stalno imela 27 kilogramov, kljub temu da sem rasla. kdaj, ko sem tesnobna, ali žalostna, mi postane slabo, ko zavoham hrano. drugače rada jem.
od zmeraj se tudi bojim bruhanja, eno leto nazaj novembra sem v bolnišnici bruhala in od takrat je huje. imam panične napade, ker me je strah, da bom bruhala. vsako noč mi je slabo, ko grem spat, zjutraj pa je še huje. moj strah pred ljudmi se je še povečal.
sem tudi zelo žalostnna stalno. veliko jokam. zelo se bojim tudi igel in bolečine, pa še imela sem / imam neko bolezen, zaradi katere me stalno skrbi, da se bo vrnila in bom spet motala biti v bolnici. tudi kar tako sem žalostna in osamljena. počutim se, kot da je moj edini cilj, da se izvlečem iz enega dneva v naslednjega, življenje se mi zdi kot nekaj, kar moraš preživeti in pretrpeti, ne pa zares živeti. tudi strah me je, da me bodo prijatelji zapustili, da me ne bodo več marali.
res ne vem, kaj naj naredim, zato vas res prosim za pomoč, če bi mi znali pomagati. Poskusila sem že pisati pilu, a je bilo sporočilo predolgp, zato ga dajem sem v upanju, da bo kdo kaj pomagal.
Hvala že vnaprej.
lp
Vprašanje
Kako bi ocenil/a letošnje teme za Ti&jaz?
So zelo zanimive in aktualne.
(67)
Nekatere so mi všeč, ne pa vse.
(81)
Ne preberem Ti&jaz.
(25)
