mislim, da imam ocd, kaj naj naredim? kako poklicati na tom telefon- nima poguma
1
sončnica
Jaz imam težave in res bi bila vesela, če bi mi znal kdo pomagati. Vem, da niste psihologi ampam vsaj za kkašno mnenje kaj naj naredim.
1. Mislim, da imam ocd (obsesivno kompulzivno motnjo) in pač res ni fajn, vedno me skrbi, da se bom okužila z nečim, ko si pripravljam zajtrk in primem npr. predal si grem takoj umivat roke, ker me je strah okužbe, ko npr. pride domov in prižgem luč v hodniku in grem v sobo še grem 5 krat preverit, ali sem jo vgasnilam čeprav vem, da jo sem pa nisem sigurna. Je to obsesivno kompulzivna motnja? Ima kdo kak nasvet?
2. Zelo rada bi poklicala na tom telefon in se zaupala o moji težavah pa me je sram. A lahko tam tudi povem o tej ocd, če mislim, da jo imam? Ima kdo izkušnje z tomom telefonom?
Tnx:dolphin::octopus:
1. Mislim, da imam ocd (obsesivno kompulzivno motnjo) in pač res ni fajn, vedno me skrbi, da se bom okužila z nečim, ko si pripravljam zajtrk in primem npr. predal si grem takoj umivat roke, ker me je strah okužbe, ko npr. pride domov in prižgem luč v hodniku in grem v sobo še grem 5 krat preverit, ali sem jo vgasnilam čeprav vem, da jo sem pa nisem sigurna. Je to obsesivno kompulzivna motnja? Ima kdo kak nasvet?
2. Zelo rada bi poklicala na tom telefon in se zaupala o moji težavah pa me je sram. A lahko tam tudi povem o tej ocd, če mislim, da jo imam? Ima kdo izkušnje z tomom telefonom?
Tnx:dolphin::octopus:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
1. Mislim da je to ocd, čeprov mogoče pa tudi ni. Možno je tudi, da se ti to dogaja ker si v glavi prepričana, da imaš ocd.
Ampak men se zdi da je res ocd
2. Naj te ne bo sram! Mislim da lahko itak tam poveš o ocd, in verjetno ti bodo znali pomagati
ampak osebno jest nimam s tom telefonom izkušenj
ly Amy
Ampak men se zdi da je res ocd
2. Naj te ne bo sram! Mislim da lahko itak tam poveš o ocd, in verjetno ti bodo znali pomagati
ampak osebno jest nimam s tom telefonom izkušenj
ly Amy
0
Hvala
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kot je že rekla Amy Raven naj te ne bo sram tisti ljudje so tam zato da se s tabo pogovorijo in te poslušajo in verjemi da vsak kdaj rabi kakšen nasvet zato se jih ne boj poklicati. Mogoče vprašaj starše če te lahko peljejo k zdravniku da ti dajo diagnozo da ne boš več v dvomih. Vem da nisem veliko napisala vseeno upam da sem ti vsaj malo pomagala.:heart:
0
Okej bom upoštevala hvala
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
helou
ja js za 1. nevem a je ocd al ne vem pa da so na tom telefonu ful prijazni pa tko usaj tisto k sm jo js dobila k sm poklicala (med covidom sm bla ful tesnobna pa tisto k bom umrla sj pomoje veste) in je bla ful tko previdna pa me je sprasvala pa dala svoje nasvete pa poslusala sj sta mi bla starsa tut v ful velko podporo sam je blo se useen lepo slisat nekoga bl "usposoblenga za to" ce ves kaj mislm uglaunm sam poklic pa zaupj svoje tezave ce hocs dobr nasvet+itak te ne pozna in te nebo judgala...
moj nasvet: POKLICII
LP
ja js za 1. nevem a je ocd al ne vem pa da so na tom telefonu ful prijazni pa tko usaj tisto k sm jo js dobila k sm poklicala (med covidom sm bla ful tesnobna pa tisto k bom umrla sj pomoje veste) in je bla ful tko previdna pa me je sprasvala pa dala svoje nasvete pa poslusala sj sta mi bla starsa tut v ful velko podporo sam je blo se useen lepo slisat nekoga bl "usposoblenga za to" ce ves kaj mislm uglaunm sam poklic pa zaupj svoje tezave ce hocs dobr nasvet+itak te ne pozna in te nebo judgala...
moj nasvet: POKLICII
LP
0
tom fon
Bom se opogumila hvala
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hejla,
simptomi, ki jih opisuješ, nakazujejo na nekatere klasične simptome obsesivno kompulzivne motnje, seveda pa je težko reči brez podrobnejšega pregleda. Glede tega, se lahko obrneš na svojega osebnega zdravnika in prosiš za napotnico za kliničnega psihologa - ta je potem usposobljen, da ugotovi, kakšne so tvoje težave in ti seveda ustrezno tudi pomaga.
Sama nisem nikoli klicala TOM telefona, je pa za delo tam potrebno precej dolgo usposabljanje in vsi, ki delujejo na klicni liniji so tam res za to, da ti pomagajo. Verjamem, da je neprijeto govoriti o svojih težavah z neznancem preko telefona, vendar lahko poizkusiš in poiščeš pomoč:). Ni nobenega razloga, da bi se svojih težav sramovala in se o njih ne bi pogovorila z nekom.
Želim ti čim lepši dan:blush:
simptomi, ki jih opisuješ, nakazujejo na nekatere klasične simptome obsesivno kompulzivne motnje, seveda pa je težko reči brez podrobnejšega pregleda. Glede tega, se lahko obrneš na svojega osebnega zdravnika in prosiš za napotnico za kliničnega psihologa - ta je potem usposobljen, da ugotovi, kakšne so tvoje težave in ti seveda ustrezno tudi pomaga.
Sama nisem nikoli klicala TOM telefona, je pa za delo tam potrebno precej dolgo usposabljanje in vsi, ki delujejo na klicni liniji so tam res za to, da ti pomagajo. Verjamem, da je neprijeto govoriti o svojih težavah z neznancem preko telefona, vendar lahko poizkusiš in poiščeš pomoč:). Ni nobenega razloga, da bi se svojih težav sramovala in se o njih ne bi pogovorila z nekom.
Želim ti čim lepši dan:blush:
0
Hvala pomagala si mi.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
Jaz imam podobne težave (sicer so meni diagnosticirali GAD (generalizirano anksiozno motnjo), ne OKM, so pa nekateri simptomi enaki). Seveda je možno, da gre za OKM (ocd). Vsekakor bi ti svetovala, da si poiščeš strokovno pomoč. Včasih zelo pomaga, če se lahko pogovoriš z nekom, ki se na to spozna in ki ti lahko nudi bolj objektiven pogled. Jaz sem hodila k več psihologinjam. Prva je bila zelo neuporabna in mi ni nič pomagala, nato sem bila vmes pri psihiatrinji, ki mi je predpisala zdravila (ki jih nisem jemala, ker težko pogoltnem tablete), nato pa sem bila pri eni psihologinji, ki je bila zelo prijazna in mi je zelo pomagala.
Lahko si pogledaš knjigo Obsesivno kompulzivna motnja za telebane (Charles H. Elliott, Laura L. Smith), ki ima noter naloge, ki jih lahko rešiš, da dobiš boljši vpogled v svoje mišljenje in se lahko potem počutiš malo boljše.
Drugače pa ti lahko povem o eni vaji, ki sem jo delala doma med eno in drugo terapijo:
Vzameš list papirja in ga razdeliš v sedem stolpcev: situacija, misli, čustvo, vedenje, čustvo potem, miselna napaka in nova misel.
V prvi stolpec zapišeš situacijo, ki je povzročila, da si se počutila slabo. V 2. stolpec napišeš, kaj si takrat razmišljala. V 3. katero čustvo/čustva si občutila ter kako intenzivno na lestvici od 1 do 10. V 4. stolpec, kaj si naredila. V 5. stolpec kako si se počutila potem (torej čustvo na lestvici od 1 do 10). V 6. stolpec napišeš za katero miselno napako je šlo (več si lahko prebereš tukaj: https://www.brstpsihologija.si/miselne-napake-ki-jih-delamo-vsi/). V 7. stolpec napišeš novo misel, ki ti pomaga, da se počutiš boljše.
Primer:
Situacija: med pripravljanjem hrane sem se dotaknila ročaja predala; Misli: Zdaj se bom okužila.; Čustvo: strah: 8; Vedenje: umila sem si roke; Čustvo potem: strah: 3; Miselna napaka: katastrofiziranje; Nova misel: Malo verjetno je, da bi se zaradi tega okužila tudi, če si ne bi umila rok. Veliko ljudi si zelo redko umiva roke, pa skoraj nikoli ne zbolijo. Naša kuhinja je čista, zato v njej ni nevarnih virusov ali bakterih. Tudi, če se že okužim s čem, se bom hitro pozdravila.
Meni pomaga tudi, če se vprašam "In kaj potem?" dokler ne pridem do nekega odgovora in potem presodim, da je ta izzid zelo malo verjeten.
Primer:
Mogoče sem pozabila ugasniti luč. In kaj potem? Luč bo prižgana. In kaj potem? Porabili bomo več elektrike. In kaj potem? Položnica za elektriko bo dražja. In kaj potem? Morali bomo več plačati. In kaj potem? Banktotirali bomo. In kaj potem? Potem bomo morali živeti na cesti. Je to verjetno? Ne. Tudi, če bi pozabila ugasniti luč zaradi tega ne bi bankrotirali in postali brezdomci.
Upam, da ti to kaj pomaga :)
Jaz imam podobne težave (sicer so meni diagnosticirali GAD (generalizirano anksiozno motnjo), ne OKM, so pa nekateri simptomi enaki). Seveda je možno, da gre za OKM (ocd). Vsekakor bi ti svetovala, da si poiščeš strokovno pomoč. Včasih zelo pomaga, če se lahko pogovoriš z nekom, ki se na to spozna in ki ti lahko nudi bolj objektiven pogled. Jaz sem hodila k več psihologinjam. Prva je bila zelo neuporabna in mi ni nič pomagala, nato sem bila vmes pri psihiatrinji, ki mi je predpisala zdravila (ki jih nisem jemala, ker težko pogoltnem tablete), nato pa sem bila pri eni psihologinji, ki je bila zelo prijazna in mi je zelo pomagala.
Lahko si pogledaš knjigo Obsesivno kompulzivna motnja za telebane (Charles H. Elliott, Laura L. Smith), ki ima noter naloge, ki jih lahko rešiš, da dobiš boljši vpogled v svoje mišljenje in se lahko potem počutiš malo boljše.
Drugače pa ti lahko povem o eni vaji, ki sem jo delala doma med eno in drugo terapijo:
Vzameš list papirja in ga razdeliš v sedem stolpcev: situacija, misli, čustvo, vedenje, čustvo potem, miselna napaka in nova misel.
V prvi stolpec zapišeš situacijo, ki je povzročila, da si se počutila slabo. V 2. stolpec napišeš, kaj si takrat razmišljala. V 3. katero čustvo/čustva si občutila ter kako intenzivno na lestvici od 1 do 10. V 4. stolpec, kaj si naredila. V 5. stolpec kako si se počutila potem (torej čustvo na lestvici od 1 do 10). V 6. stolpec napišeš za katero miselno napako je šlo (več si lahko prebereš tukaj: https://www.brstpsihologija.si/miselne-napake-ki-jih-delamo-vsi/). V 7. stolpec napišeš novo misel, ki ti pomaga, da se počutiš boljše.
Primer:
Situacija: med pripravljanjem hrane sem se dotaknila ročaja predala; Misli: Zdaj se bom okužila.; Čustvo: strah: 8; Vedenje: umila sem si roke; Čustvo potem: strah: 3; Miselna napaka: katastrofiziranje; Nova misel: Malo verjetno je, da bi se zaradi tega okužila tudi, če si ne bi umila rok. Veliko ljudi si zelo redko umiva roke, pa skoraj nikoli ne zbolijo. Naša kuhinja je čista, zato v njej ni nevarnih virusov ali bakterih. Tudi, če se že okužim s čem, se bom hitro pozdravila.
Meni pomaga tudi, če se vprašam "In kaj potem?" dokler ne pridem do nekega odgovora in potem presodim, da je ta izzid zelo malo verjeten.
Primer:
Mogoče sem pozabila ugasniti luč. In kaj potem? Luč bo prižgana. In kaj potem? Porabili bomo več elektrike. In kaj potem? Položnica za elektriko bo dražja. In kaj potem? Morali bomo več plačati. In kaj potem? Banktotirali bomo. In kaj potem? Potem bomo morali živeti na cesti. Je to verjetno? Ne. Tudi, če bi pozabila ugasniti luč zaradi tega ne bi bankrotirali in postali brezdomci.
Upam, da ti to kaj pomaga :)
0
nekdo11
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.





