Problemcek s prijateljico
0
Hejla pa sem ze nazaj z novim oz. prvim problemom tukaj na tej spletni strani.
Pa bom kar zacela upam da ne bom predolga.
Zadnej case me najbolj muci to da imam eno najboljso prijateljico poznava se ze od 4 razreda saj se je priselila sem vmes sva bile ze velikokrat zelo dobri prijateljici vendar sva se zelo kregali eno oz skoraj 2 leti nazaj pa sva se zaceli intenzivno druziti vmes zelo dologo casa brez prepirov. Sva pa kaksna 2 mesca nazaj imele zelo slabo obdobje v katerim sem bila se bolj obremenjena in depresivna kot prej ( problem za kaksen drug forem tudi tega bom objavila) vendar se je vse skupaj postimalo in se sedaj kar dobro razumeva. pa preidimo na bistvo. No fora je v tem da je zelo samovsecna slikari se mi in snema in od mene pricakuje nevem kaksne kometarje zacela si je pisati z vsemi mojimi frendi in pocutim se kod da nimamo nikogar vec samo zase saj veste tudi tako osebo se rabi v zivljenju nasploh me vcasih zelo zjucerajo njeni komentarji in samousecnost ki jo ima velikokrat sva se tudi zaradi tega ze skregali vendar ona tega nerazume razmisljaala sem ze da se neham druziti z njo vendar je skoraj moja edina prijateljica sploh v razredu saj jih preostalih 25 sosolcev in sosolk sovraziva oz nezeliva imeti stikov z njimi saj sem jaz in ona iz prejsnih let imele slabe izkusnje z njimi. Bistvo je da nezelim ostati sama ker potem res nevem kaj naj sploh se pocnem v svojem ze tako zagrenjenem in bedne lajfu. Nemoreti si predstavlati akko tezko mi je vse skupaj razloziti in da detajlov in vsega sploh omenila nisem pa je ze zdaj spis doug pol strani kaj sele za druge probleme vrjetno sploh nihce ne bo odgovoril na njih ker so tako dolgi amapk usaj jaz se bom pocutila bolse da sem to nekom povedala ceprav je vrjetno vam vseeno. Tukaj bom svoj problem zaklucila ker se nezelim zatikati in razlaglablajti se vec ze to je veliko da sem to javno objavila.
Do naslednjis cuskee:kissing_cat::v:
Pa bom kar zacela upam da ne bom predolga.
Zadnej case me najbolj muci to da imam eno najboljso prijateljico poznava se ze od 4 razreda saj se je priselila sem vmes sva bile ze velikokrat zelo dobri prijateljici vendar sva se zelo kregali eno oz skoraj 2 leti nazaj pa sva se zaceli intenzivno druziti vmes zelo dologo casa brez prepirov. Sva pa kaksna 2 mesca nazaj imele zelo slabo obdobje v katerim sem bila se bolj obremenjena in depresivna kot prej ( problem za kaksen drug forem tudi tega bom objavila) vendar se je vse skupaj postimalo in se sedaj kar dobro razumeva. pa preidimo na bistvo. No fora je v tem da je zelo samovsecna slikari se mi in snema in od mene pricakuje nevem kaksne kometarje zacela si je pisati z vsemi mojimi frendi in pocutim se kod da nimamo nikogar vec samo zase saj veste tudi tako osebo se rabi v zivljenju nasploh me vcasih zelo zjucerajo njeni komentarji in samousecnost ki jo ima velikokrat sva se tudi zaradi tega ze skregali vendar ona tega nerazume razmisljaala sem ze da se neham druziti z njo vendar je skoraj moja edina prijateljica sploh v razredu saj jih preostalih 25 sosolcev in sosolk sovraziva oz nezeliva imeti stikov z njimi saj sem jaz in ona iz prejsnih let imele slabe izkusnje z njimi. Bistvo je da nezelim ostati sama ker potem res nevem kaj naj sploh se pocnem v svojem ze tako zagrenjenem in bedne lajfu. Nemoreti si predstavlati akko tezko mi je vse skupaj razloziti in da detajlov in vsega sploh omenila nisem pa je ze zdaj spis doug pol strani kaj sele za druge probleme vrjetno sploh nihce ne bo odgovoril na njih ker so tako dolgi amapk usaj jaz se bom pocutila bolse da sem to nekom povedala ceprav je vrjetno vam vseeno. Tukaj bom svoj problem zaklucila ker se nezelim zatikati in razlaglablajti se vec ze to je veliko da sem to javno objavila.
Do naslednjis cuskee:kissing_cat::v:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
Očitno sta že dolgo prijateljici, ampak ti lahko takoj na začetku povem, da noben odnos ni brez prepirov, nesoglasij :) Svetujem pa ti, da se odkrito pogovoriš s to prijateljico. Povej ji, kaj ti je všeč pri vajinem prijateljstvu, kaj ti (zadnje čase) ni všeč. Povej, kako se počutiš ob tem, ko od tebe želi stalno komentiranje njenih slik ali to, da si sedaj piše z drugimi tvojimi prijatelji. Prijateljici boš tako dala vedeti, kako se ti počutiš, lahko ji tudi poveš, da ti je njeno prijateljstvo pomembno. Potem pa boš videla, kako ona vidi vajino prijateljstvo - lahko jo tudi vprašaš, kaj želi od tebe. Če ti ni kaj v redu, ji to naravnost povej. Tako boš tudi vedela pri čem si, torej, če je tudi njej to prijateljstvo pomembno. Verjamem, da ni enostavno ostati sama brez prijateljev, ampak včasih gremo tudi z najboljšimi prijatelji narazen. Na šoli se lahko v vsakem primeru poskušaš še s kom spoprijateljiti - morda poskusiš poklepetati s kom v razredu (če se tako počutiš), ali se morda spoprijateljiš s kom iz drugih razredov. Kot je bilo omenjeno že v zgornjih komentarjih, lahko začneš tako, da koga pozdraviš, se nasmehneš, pristopiš in vprašaš, kako so. Na začetku so verjetno najbolj varne tematike povezane s šolo, zato lahko tu začneš. Kaj veš, morda postaneš še s kom zelo dobra prijateljica :)
V tvojem zapisu si zapisala, da si bila eno obdobje bolj obremenjena in depresivna kot prej. Čeprav si zapisala, da je to problem za drug forum, bi mogoče želela o tem še kaj povedati? Kako se sedaj počutiš? Spodaj ti prilagam še nekaj številk oz. spletnih strani, kamor se lahko obrneš, če potrebuješ pomoč:
Tom telefon: 080 166 111; https://www.e-tom.si ; Klic v duševni stistki: 01 520 99 00. Obrneš se lahko tudi na svetovalni center za otroke in mladostnike, ki deluje v več krajih po Sloveniji.
Držim pesti, da se bo problem s tvojo prijateljico dobro rešil in upam, da se sedaj dobro počutiš. Lepo bodi :)
Očitno sta že dolgo prijateljici, ampak ti lahko takoj na začetku povem, da noben odnos ni brez prepirov, nesoglasij :) Svetujem pa ti, da se odkrito pogovoriš s to prijateljico. Povej ji, kaj ti je všeč pri vajinem prijateljstvu, kaj ti (zadnje čase) ni všeč. Povej, kako se počutiš ob tem, ko od tebe želi stalno komentiranje njenih slik ali to, da si sedaj piše z drugimi tvojimi prijatelji. Prijateljici boš tako dala vedeti, kako se ti počutiš, lahko ji tudi poveš, da ti je njeno prijateljstvo pomembno. Potem pa boš videla, kako ona vidi vajino prijateljstvo - lahko jo tudi vprašaš, kaj želi od tebe. Če ti ni kaj v redu, ji to naravnost povej. Tako boš tudi vedela pri čem si, torej, če je tudi njej to prijateljstvo pomembno. Verjamem, da ni enostavno ostati sama brez prijateljev, ampak včasih gremo tudi z najboljšimi prijatelji narazen. Na šoli se lahko v vsakem primeru poskušaš še s kom spoprijateljiti - morda poskusiš poklepetati s kom v razredu (če se tako počutiš), ali se morda spoprijateljiš s kom iz drugih razredov. Kot je bilo omenjeno že v zgornjih komentarjih, lahko začneš tako, da koga pozdraviš, se nasmehneš, pristopiš in vprašaš, kako so. Na začetku so verjetno najbolj varne tematike povezane s šolo, zato lahko tu začneš. Kaj veš, morda postaneš še s kom zelo dobra prijateljica :)
V tvojem zapisu si zapisala, da si bila eno obdobje bolj obremenjena in depresivna kot prej. Čeprav si zapisala, da je to problem za drug forum, bi mogoče želela o tem še kaj povedati? Kako se sedaj počutiš? Spodaj ti prilagam še nekaj številk oz. spletnih strani, kamor se lahko obrneš, če potrebuješ pomoč:
Tom telefon: 080 166 111; https://www.e-tom.si ; Klic v duševni stistki: 01 520 99 00. Obrneš se lahko tudi na svetovalni center za otroke in mladostnike, ki deluje v več krajih po Sloveniji.
Držim pesti, da se bo problem s tvojo prijateljico dobro rešil in upam, da se sedaj dobro počutiš. Lepo bodi :)
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hejla,
svetujem ti, da razmisliš ob prednostih in slabostih te prijateljice in se potem na podlagi tega, odločiš ali se boš še družila z njo ali ne.
Če ti ni fajn, se ti ni treba z njo družiti. Raje bodi sama kot pa da imaš tako prijateljico.
Na vaši šoli poskusi najti nove prijatelje. Če si npr. 7.razred in imate več sedmih razredov na šoli, se poskusi zbližati s kakšno punco iz teh razredov. Dovolj je že, da prideš v šolo malo prej, zagledaš neko punco, ki sedi na klopi in se ti na prvi pogled zdi fajn, ter pristopiš do nje in jo ogovoriš. Lahko npr. začneš z ''Hej, kako si?''. Če pa njenega imena ne poznaš, jo pa najprej vprašaj po imenu. Vprašaj jo po hobijih, itd. ......in tako se bo razvil pogovor. Tako sem si jaz našla novo prijateljico. In to svetujem tebi. Tudi glede sošolce, bi jaz na tvojem mestu, dala vsakemu še eno priložnost, da se izkaže. Drugače pa bi prijatelje iskala v drugih razredih.
Želim ti veliko sreče!
Fenica #1
svetujem ti, da razmisliš ob prednostih in slabostih te prijateljice in se potem na podlagi tega, odločiš ali se boš še družila z njo ali ne.
Če ti ni fajn, se ti ni treba z njo družiti. Raje bodi sama kot pa da imaš tako prijateljico.
Na vaši šoli poskusi najti nove prijatelje. Če si npr. 7.razred in imate več sedmih razredov na šoli, se poskusi zbližati s kakšno punco iz teh razredov. Dovolj je že, da prideš v šolo malo prej, zagledaš neko punco, ki sedi na klopi in se ti na prvi pogled zdi fajn, ter pristopiš do nje in jo ogovoriš. Lahko npr. začneš z ''Hej, kako si?''. Če pa njenega imena ne poznaš, jo pa najprej vprašaj po imenu. Vprašaj jo po hobijih, itd. ......in tako se bo razvil pogovor. Tako sem si jaz našla novo prijateljico. In to svetujem tebi. Tudi glede sošolce, bi jaz na tvojem mestu, dala vsakemu še eno priložnost, da se izkaže. Drugače pa bi prijatelje iskala v drugih razredih.
Želim ti veliko sreče!
Fenica #1
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojla
mislim da je najbolje, da se z to prijateljico pogovoriš. Povej ji vse kar te moti na njej. Če jo imaš samo zato da ne bi bila sama to ni prijatelj. Mogoče bo napako obžalovala. Prav tako lahko greš na interesne dejavnosti na katerih boš spoznala veliko novih prijateljev. Najvrjetneje zato ker te veseli enako. Drugče pa pravi priajtelj pride ko ga zares potrebuješ :heart:.
lp
mislim da je najbolje, da se z to prijateljico pogovoriš. Povej ji vse kar te moti na njej. Če jo imaš samo zato da ne bi bila sama to ni prijatelj. Mogoče bo napako obžalovala. Prav tako lahko greš na interesne dejavnosti na katerih boš spoznala veliko novih prijateljev. Najvrjetneje zato ker te veseli enako. Drugče pa pravi priajtelj pride ko ga zares potrebuješ :heart:.
lp
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Vsem res zelo hvala da ste si vzeli cas in odgovoril na moj problem vsem sem zelo hvalezna. Vsekakor bom zapisala se kaksen moj problem samo da pridobim se vse ocene in ne bom imela vec tako natrpanega urnika kot ga imam ta teden ( s pridobivanjem ocen). Res vam se enkrat hvala da ste prebrali moj kar dolg spis in da ste si vzele cas da mi odgovorite:heart: cuskee:v::kissing_cat:
0
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
