iskreno ne vem zakaj ampak zadnje čase me šola ful mori.
po eni strani se je ful veselim. novi zvezki, novi outfiti, jesen, rutina, vse to. ampak po drugi strani me je strah. ful.
strah me je testov. ocen. da bom utrujena. da ne bom zmogla vsega. da bom imela občutek da moram biti ves čas pridna in uspešna in da če enkrat ne bom, bom razočarala samo sebe.
in potem je še odbojka.
najbolj smešno je da sem si jo sama želela. sama sem hotela začeti. in zdaj ko je dejansko tukaj me je strah.
kaj če bom najslabša?
kaj če bom delala napake?
kaj če bodo vse druge boljše od mene in bom samo stala tam in se počutila kot da ne spadam zraven?
kaj če me ne bodo marale?
vem da verjetno preveč razmišljam. ampak ne morem si pomagati.
tudi malo me je strah tega občutka, ko prideš nekam nov in se vsi že poznajo, ti pa ne veš kam se postavit in s kom govorit.
in najbolj sovražim to, da si želim biti samozavestna. želim samo priti tja in se ne sekirati.
ampak nisem.
in mogoče je okej da nisem.
samo trenutno bi si res želela vedeti, da bo vse v redu.
ker se mi zdi da se vsi okoli mene veselijo novega šolskega leta, jaz pa imam v glavi samo milijon “kaj če” vprašanj.
kaj če ne bom dovolj dobra?
kaj če se bom spremenila?
kaj če mi bo vsega preveč?
kaj če bom pogrešala to poletje bolj kot sem pričakovala?
ne vem.
mogoče bom čez nekaj mesecev to prebrala in se smejala sama sebi.
mogoče bo odbojka postala moja najljubša stvar.
mogoče bo šola dejansko okej.