Šolsko leto strah
3
iskreno ne vem zakaj ampak zadnje čase me šola ful mori.
po eni strani se je ful veselim. novi zvezki, novi outfiti, jesen, rutina, vse to. ampak po drugi strani me je strah. ful.
strah me je testov. ocen. da bom utrujena. da ne bom zmogla vsega. da bom imela občutek da moram biti ves čas pridna in uspešna in da če enkrat ne bom, bom razočarala samo sebe.
in potem je še odbojka.
najbolj smešno je da sem si jo sama želela. sama sem hotela začeti. in zdaj ko je dejansko tukaj me je strah.
kaj če bom najslabša?
kaj če bom delala napake?
kaj če bodo vse druge boljše od mene in bom samo stala tam in se počutila kot da ne spadam zraven?
kaj če me ne bodo marale?
vem da verjetno preveč razmišljam. ampak ne morem si pomagati.
tudi malo me je strah tega občutka, ko prideš nekam nov in se vsi že poznajo, ti pa ne veš kam se postavit in s kom govorit.
in najbolj sovražim to, da si želim biti samozavestna. želim samo priti tja in se ne sekirati.
ampak nisem.
in mogoče je okej da nisem.
samo trenutno bi si res želela vedeti, da bo vse v redu.
ker se mi zdi da se vsi okoli mene veselijo novega šolskega leta, jaz pa imam v glavi samo milijon “kaj če” vprašanj.
kaj če ne bom dovolj dobra?
kaj če se bom spremenila?
kaj če mi bo vsega preveč?
kaj če bom pogrešala to poletje bolj kot sem pričakovala?
ne vem.
mogoče bom čez nekaj mesecev to prebrala in se smejala sama sebi.
mogoče bo odbojka postala moja najljubša stvar.
mogoče bo šola dejansko okej.
po eni strani se je ful veselim. novi zvezki, novi outfiti, jesen, rutina, vse to. ampak po drugi strani me je strah. ful.
strah me je testov. ocen. da bom utrujena. da ne bom zmogla vsega. da bom imela občutek da moram biti ves čas pridna in uspešna in da če enkrat ne bom, bom razočarala samo sebe.
in potem je še odbojka.
najbolj smešno je da sem si jo sama želela. sama sem hotela začeti. in zdaj ko je dejansko tukaj me je strah.
kaj če bom najslabša?
kaj če bom delala napake?
kaj če bodo vse druge boljše od mene in bom samo stala tam in se počutila kot da ne spadam zraven?
kaj če me ne bodo marale?
vem da verjetno preveč razmišljam. ampak ne morem si pomagati.
tudi malo me je strah tega občutka, ko prideš nekam nov in se vsi že poznajo, ti pa ne veš kam se postavit in s kom govorit.
in najbolj sovražim to, da si želim biti samozavestna. želim samo priti tja in se ne sekirati.
ampak nisem.
in mogoče je okej da nisem.
samo trenutno bi si res želela vedeti, da bo vse v redu.
ker se mi zdi da se vsi okoli mene veselijo novega šolskega leta, jaz pa imam v glavi samo milijon “kaj če” vprašanj.
kaj če ne bom dovolj dobra?
kaj če se bom spremenila?
kaj če mi bo vsega preveč?
kaj če bom pogrešala to poletje bolj kot sem pričakovala?
ne vem.
mogoče bom čez nekaj mesecev to prebrala in se smejala sama sebi.
mogoče bo odbojka postala moja najljubša stvar.
mogoče bo šola dejansko okej.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hey!
vidim da se ful sekiras. Ne rabs se k se bos myb tem stvarem pol smejala cez 10 let. Razumem, da te je strah nazaj v solo in ti zdle povem, da ne rabs spremi jat sebe zarad drugih pa probi bit svoja najbolsa razlicica in poskusi se potrudt po najbolsih moceh pa ti bo najbrs lazje cez leto.
Glede odbojke te čist razumem. Tut sama sm želela it na odbojko pa pol nism šla ker se mi je zdel da nobenga ne poznam čeprav bi šla s sošolko ampak sm se tut bala da me bojo zavrgl pol pa sam nism sla ker je tak 20 minut stran pa se starsi mi najbrz ne bi alowdal takda....ampak teb dovoljo kar je ful pomembn in ce tut ti bo bad se vedn lahka poskusas po svojih moceh ampak ce ti pa res ne bo udobno med drugimi puncami pc sam premest se drgam ker je brezveze da odnehas sam zarad njih alpa da mors bit skos okol njih. Ampak seveda tu odlocas ti.
upam da sm ti pomagala!
vidim da se ful sekiras. Ne rabs se k se bos myb tem stvarem pol smejala cez 10 let. Razumem, da te je strah nazaj v solo in ti zdle povem, da ne rabs spremi jat sebe zarad drugih pa probi bit svoja najbolsa razlicica in poskusi se potrudt po najbolsih moceh pa ti bo najbrs lazje cez leto.
Glede odbojke te čist razumem. Tut sama sm želela it na odbojko pa pol nism šla ker se mi je zdel da nobenga ne poznam čeprav bi šla s sošolko ampak sm se tut bala da me bojo zavrgl pol pa sam nism sla ker je tak 20 minut stran pa se starsi mi najbrz ne bi alowdal takda....ampak teb dovoljo kar je ful pomembn in ce tut ti bo bad se vedn lahka poskusas po svojih moceh ampak ce ti pa res ne bo udobno med drugimi puncami pc sam premest se drgam ker je brezveze da odnehas sam zarad njih alpa da mors bit skos okol njih. Ampak seveda tu odlocas ti.
upam da sm ti pomagala!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Strah pred solo ima veliko ljudi.
Ne skrbi. Nikoli ni nihče pri vsem najboljši, a tudi pri vsem najslabši ne moraa biti. Takak kot si si super!
Vsakdo se spremeni.
Vsakdo je malo drugačen.
Vsakdo se česa boji.
Vsakdo dela napake.
Vsakogar nekdo ne mara.
A vsakdo najde nekoga ki se znjim razume.
Super si taka kot si. Šlo bo, misli na to da to šolsko leto ni prvo in po njem spet pridejo počitnice.
Upam da sm ti pomagala.
Ne skrbi. Nikoli ni nihče pri vsem najboljši, a tudi pri vsem najslabši ne moraa biti. Takak kot si si super!
Vsakdo se spremeni.
Vsakdo je malo drugačen.
Vsakdo se česa boji.
Vsakdo dela napake.
Vsakogar nekdo ne mara.
A vsakdo najde nekoga ki se znjim razume.
Super si taka kot si. Šlo bo, misli na to da to šolsko leto ni prvo in po njem spet pridejo počitnice.
Upam da sm ti pomagala.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Čisto te razumem in iskreno, mislim, da s tabo ni čisto nič narobe. Včasih se lahko nečesa hkrati veseliš in bojiš.Tudi pri odbojki ti ni treba biti takoj ful dobra, saj si jo šele začela in je popolnoma normalno, da delaš napake. In če se bodo druge med sabo že poznale, to še ne pomeni, da zate tam ni prostora. Ko sem jaz začela trenirati odbojko sem bila v zelo podobni situacija na koncu pa so bile moje oigralke zelo prijazne in ful fajn.Poskusi si tudi zapomniti, da tvoja vrednost ni odvisna od ocen, uspeha ali tega, kako dobro ti gre na treningu. Ni ti treba biti ves čas popolna, da bi lahko bila ponosna nase. Mogoče bo res nekaj težkih dni, ampak to še ne pomeni, da ne bo vse v redu in zelo verjetno je, da se boš čez nekaj mesecev res gledala nazaj in ugotovila, da si se bala stvari, ki so ti na koncu prinesle nekaj ful lepega. Za začetek pa ne razmišljaj o celem letu naenkrat, dovolj je da se osredotočiš samo na prihodnji mesec ali dva.
upam da ti je kaj pomagalo:kissing_heart:
upam da ti je kaj pomagalo:kissing_heart:
0
Moj odgovor:
Zefru
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Ful za zjokat se
leto nazaj sem se prešolau pa s tem sem tko zgubu edine prijatelje ki sem jih imel, in itak se z njimi skoraj nisem pogovarjal. *r* zdej, na tej šoli vsi mislijo da se nimam rad pogovarjat kar NI res in ali kdo ve kako začnem govorit in bit normalen človk? *r* zelo se bojim da bom neki reku narobe pa tko... zame so že učiteljce zaskrbljene ampak vedno rečem da sem ok. res nevem kaj naj naredim, ta situacija je ful obupana
