Strah pred smrtjo staršev, plis help
1
Hejla, mene je skoz ful strah da mi bo mama umla. Govorim o prometni nesreči alpa kaj takega pač, trepetam ko se ona vozi, mene pa ni zraven. Pac js jo mam res ful rada, in resssss nočem da se ji kj zgodi. In zajle ko to pišem je na telovadbi, se bo z avtom domov pripeljala, in me je fulllll strah da se ji bo kaj zgodlo. Js več ne morem tak naprej. Pol je problem še to, da bi ada čim več časa z njo preživela, sam vseeno rabim čas zase in več ne vem kak naj to handlam. Pač res bi blo fajn, da če bi umrla da bi mela nekega partnerja, ob katerem mi nabo tak hudo, ker bom mela njega, in bom mela smisel do življenja tud brez mame. Če bi zajle umrla se bi verjetno js ubila ne zajebavam se RES NE, ne predstavljem si življenja brez nje (za enkrat)
P.S.: Res bom vesela vseh pomitev in odgovorov
BYE BYE
P.S.: Res bom vesela vseh pomitev in odgovorov
BYE BYE
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojla,
smrt bližnjih je seveda nekaj, kar skrbi vsakega izmed nas in zagotovo je lažje, če imamo ob sebi ljudi, ki nas tolažijo - to ni nujno partner, lahko so tudi naši prijatelji, sošolci, drugi sorodniki. Kar je pomembno je, da se zavedamo, da na nekatere stvari nimamo vpliva, zato je pretirana skrb o njih odveč. Tudi če se cele dneve skrbiš, da se bo tvojim domačim kaj zgodilo, to ne bo preprečilo tega, da bi se jim res kaj zgodilo. Zato je fino, da preživimo z našimi dragimi toliko časa kot zmoremo, seveda pa si je potrebno vzeti tudi čas zase.
V kolikor te te misli res obremenjujejo pri vsakodnevnem delovanju, predlagam, da se o njih pogovoriš z odraslo osebo, lahko pa se obrneš tudi na kakšno spletno svetovalnico (npr. Kameleon) ali telefonsko številko (npr. Klic v duševni stiski, 01 520 99 00).
Lepo bodi!
smrt bližnjih je seveda nekaj, kar skrbi vsakega izmed nas in zagotovo je lažje, če imamo ob sebi ljudi, ki nas tolažijo - to ni nujno partner, lahko so tudi naši prijatelji, sošolci, drugi sorodniki. Kar je pomembno je, da se zavedamo, da na nekatere stvari nimamo vpliva, zato je pretirana skrb o njih odveč. Tudi če se cele dneve skrbiš, da se bo tvojim domačim kaj zgodilo, to ne bo preprečilo tega, da bi se jim res kaj zgodilo. Zato je fino, da preživimo z našimi dragimi toliko časa kot zmoremo, seveda pa si je potrebno vzeti tudi čas zase.
V kolikor te te misli res obremenjujejo pri vsakodnevnem delovanju, predlagam, da se o njih pogovoriš z odraslo osebo, lahko pa se obrneš tudi na kakšno spletno svetovalnico (npr. Kameleon) ali telefonsko številko (npr. Klic v duševni stiski, 01 520 99 00).
Lepo bodi!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hej, mene je tudi večkrat strah če kam gresta brez mene. dobesedno identičen primer sm js ti loh edin to rečem da se umir pa ne mislt na smrt ker je možnost za njeno smrt v tvojemu primeru 1% od 100% tk de se umir okej ;) ne tok mislt na smrt ker zakaj bi umrla??? sm pozap na use to iz smrtjo pa se probi iz čim zamotiti ko kam gre.... upam da sem pomagala!
lp
lp
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hej, sama imam enak problem :( ne samo za mamo, za vse :( predlagam, da se poskusiš zamotit...poslušaš musko...?
2
Moj odgovor:
Gilr1890
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Crush
To je kar dolga zgodba. V šoli imam crusha, je moj sošolec. Skupaj pleševa na valeti, kar se mi zdi res ful cute. Ampak ni vse tako lepo, kot se sliši. Z mano se skoraj nič ne pogovarja, večinoma se druži s tistimi popularnimi puncami. Jaz nisem taka in jih ne lovim, pogosto hodijo skupaj na kombi.
Včeraj me je vprašal, če imam narejeno nalogo za kemijo. Dala sem mu, da jo je prepisal, ampak je bila narobe, kar mi je bilo ful nerodno. Danes pa smo imeli glasbo. Pospravljala sem instrument, on pa se je igral s mojo palčko in je enkrat udaril po inštrumentu – ne vem, ali po nesreči ali namenoma, in zdaj res ne vem, kaj naj si mislim.
Najbolj pa me boli to, da ga bom kmalu nehala videvati, ker greva oba na drugo srednjo šolo
Včeraj me je vprašal, če imam narejeno nalogo za kemijo. Dala sem mu, da jo je prepisal, ampak je bila narobe, kar mi je bilo ful nerodno. Danes pa smo imeli glasbo. Pospravljala sem instrument, on pa se je igral s mojo palčko in je enkrat udaril po inštrumentu – ne vem, ali po nesreči ali namenoma, in zdaj res ne vem, kaj naj si mislim.
Najbolj pa me boli to, da ga bom kmalu nehala videvati, ker greva oba na drugo srednjo šolo
