takoj odneham
4
oj
js vsakic k zacnem neki kt da bi mela navado ( da mam bujo, da pisem zgodbo, vsak dan doma telovadem...) zdrzim zlo mal casa. edina stvar da se clo vsak dan lotm je duolingo in se to se spomnem ob 9 zvecer :sob::sob::sob:. a mate kksne ideje da sm bol zorganizirana pa da vsak dan anrdim to kar sm mela ta dan namen narest (sj ste loh opazil tut na mojih objavah na pilu k se trudm vsak dan/teden objavlat in pac ful prehitr neham.
bye :wave:
(also plis pomagite k sm hopeless)
js vsakic k zacnem neki kt da bi mela navado ( da mam bujo, da pisem zgodbo, vsak dan doma telovadem...) zdrzim zlo mal casa. edina stvar da se clo vsak dan lotm je duolingo in se to se spomnem ob 9 zvecer :sob::sob::sob:. a mate kksne ideje da sm bol zorganizirana pa da vsak dan anrdim to kar sm mela ta dan namen narest (sj ste loh opazil tut na mojih objavah na pilu k se trudm vsak dan/teden objavlat in pac ful prehitr neham.
bye :wave:
(also plis pomagite k sm hopeless)
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Jaz si ponavadi naročim/kupim kak planner in si zapisujem to-do liste, kaj moram v dnevu postoriti! V sobi imam obešen tudi koledar, da vem kdaj objavljati bloge, kdaj imam namen iti nekam... Sem zlo organiziran tip človeka in si rada planiram dan, tkoda mogoče kej od tega! Če pa ti primankuje motivacije, med pisanjem hodi na sprehone/na svež zrak, pij dovolj vode in imej pavze. Ne počuti se, kot da moraš nekaj dostaviti takoj, razporedi si čez cel dan, saj je sedenje v enem kosu lahko zelo dolgočasno in izgubimo motivacijo<33:hugging:
6
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Oj, ne skrb! Sploh nisi "hopeless", to je čisto normalno, da se zgodi. Velikokrat si postavimo visoke cilje, pa potem težko ostanemo dosledni, še posebej, če imamo preveč stvari naenkrat. :sweat_smile: Tudi jaz imam včasih težave s tem, da se držim vseh svojih ciljev, še posebej, če jih imam preveč naenkrat.
Tukaj je nekaj idej, ki bi ti mogoče pomagale, da postaneš bolj organizirana in da bi redno delala na stvareh, ki jih hočeš:
Postavi si "micro goals": Namesto, da si zadaš velik cilj (npr. "Vsak dan pišem zgodbo"), si postavi manjše cilje, ki so enostavnejši in hitreje dosegljivi. Na primer: "Danes napišem 200 besed" ali "Narišem en del strani v bujo". Ko dosežeš ta majhna cilja, boš imela občutek napredka, kar te bo motiviralo, da greš dalje.
Uporabi aplikacijo za opomnike: Ker se ti včasih spomniš na Duolingo ob 9 zvečer, mogoče poskusi z nastavitvijo obvestil za druge aktivnosti. Recimo, nastavite opomnik za pisanje zgodbe, vadbo ali druge stvari, ki jih želiš narediti.
Naredi si rutino: Poskusi vključiti te aktivnosti v svojo dnevno rutino. Če je en dan bolj naporen, lahko pač narediš le manjši delček nečesa, ampak če bo to postalo navada, ti bo lažje, da se vsak dan lotiš te stvari. Na primer, po zajtrku nekaj minut za bujo, po kosilu 10 minut telovadbe ali pa vsak večer za zgodbo pred spanjem.
Započeti z mini verzijami: Če ti pišeš zgodbo, se morda lahko začneš s pisanjem 5 minut na dan – to je res minimalno, ampak ti bo omogočilo, da boš vsaj naredila nekaj, ne pa nič. Enako velja za telovadbo – začni z zelo preprostimi vajami, pa če je samo raztezanje ali nekaj minut hoje.
Poišči podporo: Tako kot si že omenila objave na Pilu, lahko najdeš podporo tudi v drugih ljudeh, ki imajo podobne cilje. Lahko se dogovoriš s prijateljico, da bosta skupaj na primer vsak dan pisali nekaj besed ali pa skupaj telovadile – to ti bo dalo dodatno motivacijo, da ostaneš dosledna.
Daj si prostor za napake: Ne pričakuj, da boš popolna, včasih boš kaj zamudila ali ne boš opravila vsega, kot si si zamislila. To je povsem ok. Pomembno je, da ne obupaš in da se vrneš nazaj na pravi pot.
Upam, da ti bo vsaj ena od teh idej pomagala! :muscle::dizzy: Zavedaj se, da vsak majhen korak naprej šteje.
Tukaj je nekaj idej, ki bi ti mogoče pomagale, da postaneš bolj organizirana in da bi redno delala na stvareh, ki jih hočeš:
Postavi si "micro goals": Namesto, da si zadaš velik cilj (npr. "Vsak dan pišem zgodbo"), si postavi manjše cilje, ki so enostavnejši in hitreje dosegljivi. Na primer: "Danes napišem 200 besed" ali "Narišem en del strani v bujo". Ko dosežeš ta majhna cilja, boš imela občutek napredka, kar te bo motiviralo, da greš dalje.
Uporabi aplikacijo za opomnike: Ker se ti včasih spomniš na Duolingo ob 9 zvečer, mogoče poskusi z nastavitvijo obvestil za druge aktivnosti. Recimo, nastavite opomnik za pisanje zgodbe, vadbo ali druge stvari, ki jih želiš narediti.
Naredi si rutino: Poskusi vključiti te aktivnosti v svojo dnevno rutino. Če je en dan bolj naporen, lahko pač narediš le manjši delček nečesa, ampak če bo to postalo navada, ti bo lažje, da se vsak dan lotiš te stvari. Na primer, po zajtrku nekaj minut za bujo, po kosilu 10 minut telovadbe ali pa vsak večer za zgodbo pred spanjem.
Započeti z mini verzijami: Če ti pišeš zgodbo, se morda lahko začneš s pisanjem 5 minut na dan – to je res minimalno, ampak ti bo omogočilo, da boš vsaj naredila nekaj, ne pa nič. Enako velja za telovadbo – začni z zelo preprostimi vajami, pa če je samo raztezanje ali nekaj minut hoje.
Poišči podporo: Tako kot si že omenila objave na Pilu, lahko najdeš podporo tudi v drugih ljudeh, ki imajo podobne cilje. Lahko se dogovoriš s prijateljico, da bosta skupaj na primer vsak dan pisali nekaj besed ali pa skupaj telovadile – to ti bo dalo dodatno motivacijo, da ostaneš dosledna.
Daj si prostor za napake: Ne pričakuj, da boš popolna, včasih boš kaj zamudila ali ne boš opravila vsega, kot si si zamislila. To je povsem ok. Pomembno je, da ne obupaš in da se vrneš nazaj na pravi pot.
Upam, da ti bo vsaj ena od teh idej pomagala! :muscle::dizzy: Zavedaj se, da vsak majhen korak naprej šteje.
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hejj,
gor maš že 2 supr odgovora, bi pa sam še dodala, da ful pomaga, če to aktivnost delaš vsak dan v istem delu dneva. recimo js sm začela pisat dnevnik in sm pol nehala po parih dneh, ker se mi ni dal, pa spet začela in spet nehala ... pol sm se pa odločila, da bom vsak večer pred spanjem neki napisala -> včasih dva stavka, včas dve strani al pa več (ni važn, kok nardiš --> pomembna je kvaliteta, ne kvantiteta) in zdej redno pišem dnevnik :). pa ne si naložit preveč naenkrat prosm.
ajde:))
gor maš že 2 supr odgovora, bi pa sam še dodala, da ful pomaga, če to aktivnost delaš vsak dan v istem delu dneva. recimo js sm začela pisat dnevnik in sm pol nehala po parih dneh, ker se mi ni dal, pa spet začela in spet nehala ... pol sm se pa odločila, da bom vsak večer pred spanjem neki napisala -> včasih dva stavka, včas dve strani al pa več (ni važn, kok nardiš --> pomembna je kvaliteta, ne kvantiteta) in zdej redno pišem dnevnik :). pa ne si naložit preveč naenkrat prosm.
ajde:))
2
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
