Teža
1
Ena punca
Hej, jaz sem 7. razred in me zanima kakšna je normalna oz. primerna teža zame. Visoka sem 155 cm (ne me hejtad, vem, da sem majhna) in tehtam 54 kg. To se mi zdi ful preveč in ja, a mate kakšn nasvet. Aja, pa mislim, da sem mal zasvojena s cukrom, tko, da ne vem kako to preprečit.
PS: nimam mišic
PS: nimam mišic
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ne se sekirat, to je čisto normalna teža zate. glede tega da si zasvojena s cukrom pa probi si dat izziv da recimo en dan ne ješ cukra, potem dva dni... potem vse dlje. sej bo šlo:relaxed:
lahko pa za mišice delaš kakšne vaje, recimo narediš 15 sklec na dan ali kaj podobnega.
upam da sem pomagala:hugging:
lahko pa za mišice delaš kakšne vaje, recimo narediš 15 sklec na dan ali kaj podobnega.
upam da sem pomagala:hugging:
1
Tnx, bom pobala.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej glede z zasvojenosti z cukrom mam ful dobro priporočilo. Ne takoj odrezat vsega delaj po malo. Če zdaj poješ eno rebrco čokolade si daj npr. da poješ dva koščka in postopno zmanjšuj. Meni so tud ful pomagale žvečilne (wrigley's extra fresh) k jim ful dolgo okus ostane in ti jo je škoda dat ven da bi si vzel sladkarije. Pol bananin čips (bejsikli suhe banane al pa kero kol suho sadje) k lahko fajn snackaš med učenjem. AL pa borovnice namesto npr. gumi medvedkov.
Ne sekiraj se glede teže, ker dok rasteš je čist možno da maš prekomerno po itm ampak je čist vredu <3
Ne sekiraj se glede teže, ker dok rasteš je čist možno da maš prekomerno po itm ampak je čist vredu <3
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zdravo glede na tvojo višino in starost je to mejčken preveč kilogramov, delaj kakšne workoute doma veliko ih najdeš na youtubu alpa pojd teči. glede sladkarji pa enostavnp probi čim manj jest
0
randomgirl
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
jst sem sedmi razred tudi in ne se sekirat še vedno rasteš dokler se nena dobesedno nažiraš je čist vredu
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
glej če se ti da začni trenirat
ali pa vsaj nevem začni krčiti prigrizke(cukr)
med obroki postopoma(1prigrizek med obrokom,1prigrizek na dan, 1 prigrizek na teden...)
drgač ti pa ne morem ravno pomagati saj tudi sama preveč jem in sem tudi težja od tebe pa sem en let mlajša:disappointed:
ali pa vsaj nevem začni krčiti prigrizke(cukr)
med obroki postopoma(1prigrizek med obrokom,1prigrizek na dan, 1 prigrizek na teden...)
drgač ti pa ne morem ravno pomagati saj tudi sama preveč jem in sem tudi težja od tebe pa sem en let mlajša:disappointed:
0
Moj odgovor:
queennevercry
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
VŠEČ MI JE MOJA BFF?
Ojla!
Če se ti da brat tole, bom vesela tvojih nasvetov.
Moje težave se vrtijo okoli punce, ki jo bom imenovala Y. Je prva prava prijateljica, kar sem jih imela. Poznam jo malo več kot eno leto, pa ji že zaupam vse, kar me teži. Ob začetku šole sva se zaradi različnih srednjih šol oddaljili oz. se nisva več videli tako pogosto. Y je bila vedno popularna in imela veliko prijateljev in to z dobrimi razlogi, saj je lepa, pametna in prijazna. V novem okolju je po pričakovanjih spoznala mnogo novih ljudi, med njimi tudi neko friend grupo, ki se je poznala že od prej, sedaj pa so sprejeli še Y. Samo to me ni motilo, potem pa sem ugotovila, da je del te grupe tudi moj drugi najboljši prijatelj. Y in on mi pomenita največ na svetu, vendar ko gremo ven samo mi trije, po novem onadva govorita samo o tej grupi in njihovih srečanjih. Počutim se res bedno, ko se onadva smejita fori, ki jo je nazadnje povedal Simon, jaz pa samo stojim zraven, ker sploh ne vem, kdo Simon je. Že večkrat sem jima povedala, da se pri takih pogovorih počutim izključeno, a spremenilo se ni nič. Nočem jima reči, naj me kdaj povabijo s sabo, ker bi to izgledalo, kot da silim v njihovo grupo, pa tudi Y je rekla, da mi z njimi ne bi bilo všeč.
Moj drugi večji problem pa se nadaljuje. Y se je torej v nekem obdobju s to grupo družila vsak teden tudi po 5 ur skupaj. To me je užalostilo, ker sem imela občutek, da z njimi hodi ven vsak dan, zame pa nikoli nima časa. Njih je poznala 2 tedna, mene pa 1 leto in prav toliko kot oni sem se želela družiti z njo. Večkrat mi je zagotovila, da ji pomenim več in me pomirila za 3 dni, potem pa je spet šla ven z njimi in mi dajala občutek, da se veliko raje druži z njimi. Zaradi tega sva se večkrat skregali in skoraj vedno sem bila jaz tista, ki se je opravičila prva, saj sem jo zelo pogrešala. V nekem trenutku sem se zavedla, da ne mine dan, ne da bi mislila nanjo, da čakam po 1 uro, da bi ujela njen bus in da pričakujem le njene snepe. Začela sem se spraševati o svoji spolni usmerjenosti, nato pa mi Y kot strela z jasnega pove, da ima fanta. Bila sem šokirana, saj mi je vedno zaupala, če ji je bil kdo všeč. Izkazalo se je, da je dala možnost fantu, ki mu je bila všeč že pol leta. Prej mi ga je vedno opisovala kot zabavnega, a malo nadležnega prijatelja iz friend grupe. Zagotavljala mi je, da ji je všeč. Počutila sem se zelo žalostno, kar mi je dalo vedeti, da mi je punca res všeč. Toda ni bilo še konec. Čez dva tedna mi je pisala: lihkar sm dobila svoj first kiss! Mislila sem, da me ne more več prizadeti, toda ko sem prebrala to sporočilo, sem zmrznila in nabrale so se mi solze. Ko sva se po enem mesecu dobili, mi je povedala, da se s fantom poljubita vedno, ko se vidita, kar je verjetno normalno, meni pa je strlo srce. Začela sem se oddaljevati in s tem pismom želim vse pustiti za sabo. Res mi je žal najinega prijateljstva, ampak se počutim vedno slabše. Zdaj, ko si prebrala celo zgodbo (se opravičujem, res sem na dolgo napisala) se priporočam za nasvet. Hvala!!
Če se ti da brat tole, bom vesela tvojih nasvetov.
Moje težave se vrtijo okoli punce, ki jo bom imenovala Y. Je prva prava prijateljica, kar sem jih imela. Poznam jo malo več kot eno leto, pa ji že zaupam vse, kar me teži. Ob začetku šole sva se zaradi različnih srednjih šol oddaljili oz. se nisva več videli tako pogosto. Y je bila vedno popularna in imela veliko prijateljev in to z dobrimi razlogi, saj je lepa, pametna in prijazna. V novem okolju je po pričakovanjih spoznala mnogo novih ljudi, med njimi tudi neko friend grupo, ki se je poznala že od prej, sedaj pa so sprejeli še Y. Samo to me ni motilo, potem pa sem ugotovila, da je del te grupe tudi moj drugi najboljši prijatelj. Y in on mi pomenita največ na svetu, vendar ko gremo ven samo mi trije, po novem onadva govorita samo o tej grupi in njihovih srečanjih. Počutim se res bedno, ko se onadva smejita fori, ki jo je nazadnje povedal Simon, jaz pa samo stojim zraven, ker sploh ne vem, kdo Simon je. Že večkrat sem jima povedala, da se pri takih pogovorih počutim izključeno, a spremenilo se ni nič. Nočem jima reči, naj me kdaj povabijo s sabo, ker bi to izgledalo, kot da silim v njihovo grupo, pa tudi Y je rekla, da mi z njimi ne bi bilo všeč.
Moj drugi večji problem pa se nadaljuje. Y se je torej v nekem obdobju s to grupo družila vsak teden tudi po 5 ur skupaj. To me je užalostilo, ker sem imela občutek, da z njimi hodi ven vsak dan, zame pa nikoli nima časa. Njih je poznala 2 tedna, mene pa 1 leto in prav toliko kot oni sem se želela družiti z njo. Večkrat mi je zagotovila, da ji pomenim več in me pomirila za 3 dni, potem pa je spet šla ven z njimi in mi dajala občutek, da se veliko raje druži z njimi. Zaradi tega sva se večkrat skregali in skoraj vedno sem bila jaz tista, ki se je opravičila prva, saj sem jo zelo pogrešala. V nekem trenutku sem se zavedla, da ne mine dan, ne da bi mislila nanjo, da čakam po 1 uro, da bi ujela njen bus in da pričakujem le njene snepe. Začela sem se spraševati o svoji spolni usmerjenosti, nato pa mi Y kot strela z jasnega pove, da ima fanta. Bila sem šokirana, saj mi je vedno zaupala, če ji je bil kdo všeč. Izkazalo se je, da je dala možnost fantu, ki mu je bila všeč že pol leta. Prej mi ga je vedno opisovala kot zabavnega, a malo nadležnega prijatelja iz friend grupe. Zagotavljala mi je, da ji je všeč. Počutila sem se zelo žalostno, kar mi je dalo vedeti, da mi je punca res všeč. Toda ni bilo še konec. Čez dva tedna mi je pisala: lihkar sm dobila svoj first kiss! Mislila sem, da me ne more več prizadeti, toda ko sem prebrala to sporočilo, sem zmrznila in nabrale so se mi solze. Ko sva se po enem mesecu dobili, mi je povedala, da se s fantom poljubita vedno, ko se vidita, kar je verjetno normalno, meni pa je strlo srce. Začela sem se oddaljevati in s tem pismom želim vse pustiti za sabo. Res mi je žal najinega prijateljstva, ampak se počutim vedno slabše. Zdaj, ko si prebrala celo zgodbo (se opravičujem, res sem na dolgo napisala) se priporočam za nasvet. Hvala!!


