Hej<3

Žal letos ne bom mogla dokončat svoje zgodbe do roka... zadnje dni sem bila kr zlo bolna in se tut psihično ne počutim najboljš.
Zgodba o Sofiji mi res ogromno pomeni, ker je del mene — in ker jo pišem tudi za svojo knjigo, bi res rada, da jo dokončam takrat, ko bom spet lahko vanjo dala vse, kar čutim.

Sofija čaka še marsikaj. To ni konec to je sele začetek. :kiss:
Jaz sem si samo vzela malo pavze… in Sofija more malo počakat z mano.

Včasih pa tud pavza ni nič slabega. Včasih ravno takrat, ko miruješ, rasteš.
Ko se pozdraviš. Ko spet najdeš svojo moč in pogum.
🩷

Verjamem, da bo Sofija našla svoj pogum in enkrat tut pravega prijatelja — tistega, ki jo bo videl takšno, kakršna je, in jo imel rad ravno zato. :two_hearts:

Hvala vsem, ki ste brali in čutili z mano. Res, vsaka vaša beseda mi je ogrela srce in mi dala občutek, da nisem sama. Hvaležna sem za vsak komentarček<3
Vem, da je rok do jutri, ampak trenutno enostavno ne zmorem. Upam, da boste razumeli. Obljubim, da zgodbo dokončam(ce boste zeleli na blog), samo ne zdaj — zdaj moram najprej malo poskrbeti zase in zbrati moc. :yellow_heart:


Sofija in njeno življenje se bo vrnilo!
Zgodba se še ne konča... samo malo počiva. :yellow_heart::sparkles:



Loomy:love_letter: