Zgodba o prijateljstvu
Martin vleče karto in jo položi na kupček. Nagnem se naprej. Presneto da res! Pet plus!
"Modra," z porogljivim nasmehom na ustnicah objavi.
"Aghh."
Zagodrnjam, kajti v rokah ima samo še dve karti. Jaz pa vsaj osem! Zmagal bo v 'moji igri'! Pa naj bo, se v glavi vdam in potisnem na stran zbodljaj tekmovalnosti. Martin na mizo vrže dve enaki modri šestki. Zmagal je! Brez, da bi sploh rekel enka! Senzacija! Malce sem ljubosumna, toda ali ni to normalno?
"Torej, jaz sem Martin, kako je pa tebi ime," me prijazno vpraša Martin, ki se lagodno naslanja nazaj na stol. Mešam karte, on pa me zadovoljno opazuje. Premišljujem, kako mu naj odgovorim. Vsekakor nočem biti bedna.
"Kaj misliš?"
Mu odvrnem in ga izzovem naj se preizkusi v ugibanju.
"Hmm... Rjavolaso dekle, ki je vedno samo, povabi fanta na igro enke in jo še zgubi. Nimam pojma. Kakšen namig?"
Ugiba in razposajeno se zasmeji.
"Prav." Se predam. "Podobno se sliši kakor jutro." Mu namignem z zapletenim vprašanjem. Odgovor se glasi zara. Jutranja zora zveni precej podobno kot Zarja. No, v vsakem primeru je to zelo neumen namig pomislim. Nikoli ne bo ugotovil.
"A-ha. Hmm, zora, zora.... Kaj zveni podobno zori?"
Na glas premišljuje Martin. Prav butne me nazaj. Kako je tako hitro ugotovil? V mojih očeh je definitivno zrastel iz naivnega tipčka, ki teka za Lano v ne tako neumnega Martina. Zahahljam se.
"Nisi Zora, kajti to ne zveni podobno, to je isto. Hmm, Zara? Preveč podobno.. Zorica? Definitivno ne. Zinka? Nee."
Še kar ugiba Martin. Res je dober! Kako je prišel do Zinka?
" Hmmm, mogoče Zarja?"
Preden začne sam sebi prostestirati ga prekinem:
"Ja, Zarja sem. Bravo!"
Z Martinom odigrava še eno igro in tokrat jaz zmagam, toda le za las. Moj ego si malce opomore. Martin ravno pobira karte, ko z kotičkom očesa zasledim Luka, kako za roko vodi črnolasko ven iz sobe. Malo manjka da mi v naročje ne pade solza. Zadržim se. Kakšen ljubosumen dojenček pa sem? Sama sebi grem na živce. Toda, kaj morem, srce mi malce zakrvavi in tega pač ne morem zatajiti.
Izabela je očitno opazila in mene, kako igram enko z Martinom, in Luka in črnolasko, ker pride do mene me stisne za ramo in na glas vpraša:
"Se lahko pridružim tej igri, ali nameravata še naprej sama sedeti tukaj kot kakšna 'darkerja'?"
Vsi se zasmejimo in Martin ji od sosednje mize pritegne stol. Teatralno sede nanj, nato pa naju gleda, kakor da bi pričakovala, da bo vanjo udarila strela zaradi tega.
Ravno razdelim karte, ko k naši mizi pristopiclja dekle, ki že cel dan sledi Izabeli kot kužek in to samo zato, ker se poznata z matematičnega tekmovanja lani.
"Se lahko grem zraven?"
'Nas' vpraša, pri čemer so njene velike oči uprte le v Izabelo. Slednja ji prikima, pri čemer se sploh ne pozanima pri nama ali lahko. Z Martinom se spogledava; zavijeva z očmi, kajti res je bilo zabavno ko sva bila sama. Skomignem z rameni in razdelim karte na štiri kupčke.
Se nadaljuje.......
"Modra," z porogljivim nasmehom na ustnicah objavi.
"Aghh."
Zagodrnjam, kajti v rokah ima samo še dve karti. Jaz pa vsaj osem! Zmagal bo v 'moji igri'! Pa naj bo, se v glavi vdam in potisnem na stran zbodljaj tekmovalnosti. Martin na mizo vrže dve enaki modri šestki. Zmagal je! Brez, da bi sploh rekel enka! Senzacija! Malce sem ljubosumna, toda ali ni to normalno?
"Torej, jaz sem Martin, kako je pa tebi ime," me prijazno vpraša Martin, ki se lagodno naslanja nazaj na stol. Mešam karte, on pa me zadovoljno opazuje. Premišljujem, kako mu naj odgovorim. Vsekakor nočem biti bedna.
"Kaj misliš?"
Mu odvrnem in ga izzovem naj se preizkusi v ugibanju.
"Hmm... Rjavolaso dekle, ki je vedno samo, povabi fanta na igro enke in jo še zgubi. Nimam pojma. Kakšen namig?"
Ugiba in razposajeno se zasmeji.
"Prav." Se predam. "Podobno se sliši kakor jutro." Mu namignem z zapletenim vprašanjem. Odgovor se glasi zara. Jutranja zora zveni precej podobno kot Zarja. No, v vsakem primeru je to zelo neumen namig pomislim. Nikoli ne bo ugotovil.
"A-ha. Hmm, zora, zora.... Kaj zveni podobno zori?"
Na glas premišljuje Martin. Prav butne me nazaj. Kako je tako hitro ugotovil? V mojih očeh je definitivno zrastel iz naivnega tipčka, ki teka za Lano v ne tako neumnega Martina. Zahahljam se.
"Nisi Zora, kajti to ne zveni podobno, to je isto. Hmm, Zara? Preveč podobno.. Zorica? Definitivno ne. Zinka? Nee."
Še kar ugiba Martin. Res je dober! Kako je prišel do Zinka?
" Hmmm, mogoče Zarja?"
Preden začne sam sebi prostestirati ga prekinem:
"Ja, Zarja sem. Bravo!"
Z Martinom odigrava še eno igro in tokrat jaz zmagam, toda le za las. Moj ego si malce opomore. Martin ravno pobira karte, ko z kotičkom očesa zasledim Luka, kako za roko vodi črnolasko ven iz sobe. Malo manjka da mi v naročje ne pade solza. Zadržim se. Kakšen ljubosumen dojenček pa sem? Sama sebi grem na živce. Toda, kaj morem, srce mi malce zakrvavi in tega pač ne morem zatajiti.
Izabela je očitno opazila in mene, kako igram enko z Martinom, in Luka in črnolasko, ker pride do mene me stisne za ramo in na glas vpraša:
"Se lahko pridružim tej igri, ali nameravata še naprej sama sedeti tukaj kot kakšna 'darkerja'?"
Vsi se zasmejimo in Martin ji od sosednje mize pritegne stol. Teatralno sede nanj, nato pa naju gleda, kakor da bi pričakovala, da bo vanjo udarila strela zaradi tega.
Ravno razdelim karte, ko k naši mizi pristopiclja dekle, ki že cel dan sledi Izabeli kot kužek in to samo zato, ker se poznata z matematičnega tekmovanja lani.
"Se lahko grem zraven?"
'Nas' vpraša, pri čemer so njene velike oči uprte le v Izabelo. Slednja ji prikima, pri čemer se sploh ne pozanima pri nama ali lahko. Z Martinom se spogledava; zavijeva z očmi, kajti res je bilo zabavno ko sva bila sama. Skomignem z rameni in razdelim karte na štiri kupčke.
Se nadaljuje.......
Moj odgovor:
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Hrana
Hejj
Pac js mam tezave z hrano (niso hude ampak se vseen).
Pac js sm tko prib. avgusta 2025 ugotovila, da me po doloceni hrani "zvija" in da mam pol krce (nvm al zelodcne al pac u crevesju) in pol grem na wc in sm pol ure na wc-ju in mam drisko. Pac realno tece iz mene.
In pol sm za vedno vec hrane ugotovila da se mi po njej to dogaja, ampak v decembru sm pa kaksno od te hrane tut jedla in pol ni blo nc. Vcasih sm mela drisko in sm bla na wc-ju dolgo, ampak krcev ni blo. In sm ze mislla da je ok, sam pol me je pa vcerej tko zvilo, mela sm hude krce na vsake 15 sekund(priblizno).
In to poteka tko kdr mam krce:
Najprej nekje sm, in pol me kr naenkrat cez cel trebuh useka krc in pol se to dogaja se ene pol ure in pol grem na wc, kjer mi je ful slabo in mam obcutek da bom bruhala- ampak nikol ne, samo pac krci so. In pol sm pol ure na wc(ampak resno pol ure ker sm ucerej pogledala na uro) in pol je ok- mogoce se mal bolj blagi krci ampak pol je use u redu.
Sam fora je, da pol me je strah jest, ker me je strah da se bo po vsaki hrani to zgodilo. In fora je, da se mi je ene parkrat to zgodil na treningu- sam ne morem js bit tm 20min na wc-ju.
In dons nism jedla zajtrka, ker me je blo res strah. Pa u soli se ful nazaj drzim ker me je strah da bom pol v soli mela krce in ne morem sred pouka rect ucitelju da morem nujno na wc in me ni pol ure.
A mi kdo zna pomagat?
Pac js mam tezave z hrano (niso hude ampak se vseen).
Pac js sm tko prib. avgusta 2025 ugotovila, da me po doloceni hrani "zvija" in da mam pol krce (nvm al zelodcne al pac u crevesju) in pol grem na wc in sm pol ure na wc-ju in mam drisko. Pac realno tece iz mene.
In pol sm za vedno vec hrane ugotovila da se mi po njej to dogaja, ampak v decembru sm pa kaksno od te hrane tut jedla in pol ni blo nc. Vcasih sm mela drisko in sm bla na wc-ju dolgo, ampak krcev ni blo. In sm ze mislla da je ok, sam pol me je pa vcerej tko zvilo, mela sm hude krce na vsake 15 sekund(priblizno).
In to poteka tko kdr mam krce:
Najprej nekje sm, in pol me kr naenkrat cez cel trebuh useka krc in pol se to dogaja se ene pol ure in pol grem na wc, kjer mi je ful slabo in mam obcutek da bom bruhala- ampak nikol ne, samo pac krci so. In pol sm pol ure na wc(ampak resno pol ure ker sm ucerej pogledala na uro) in pol je ok- mogoce se mal bolj blagi krci ampak pol je use u redu.
Sam fora je, da pol me je strah jest, ker me je strah da se bo po vsaki hrani to zgodilo. In fora je, da se mi je ene parkrat to zgodil na treningu- sam ne morem js bit tm 20min na wc-ju.
In dons nism jedla zajtrka, ker me je blo res strah. Pa u soli se ful nazaj drzim ker me je strah da bom pol v soli mela krce in ne morem sred pouka rect ucitelju da morem nujno na wc in me ni pol ure.
A mi kdo zna pomagat?
Vprašanje
Kako bi ocenil/a letošnje teme za Ti&jaz?
So zelo zanimive in aktualne.
(45)
Nekatere so mi všeč, ne pa vse.
(60)
Ne preberem Ti&jaz.
(18)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
ooooo kako lepoo:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
