*b* *roza* !NUJNO OBVESTILO! 10/3/26 14:55 *roza* *b*
*b* *i* Vsi ljudje, ki se trenutno nahajajo na javnih mestih/prostorih naj se NEMUDOMA umaknejo domov/v klet ali drug varen, skrit prostor! Takoj! *i* *b*


*b* 14:56 *b*

*i* Bili sva tam. Sami. Na spolzkih, mrzlih tleh stranišča sva si od groze pokrivali usta. Videla sem grozo v njenih očeh in ona v mojih. Bilo je samo še vprašanje časa kdaj naju najdejo in ubijejo... *i*

*b* 14:38 *b*

Naslanjala sem se na umivalnik ter si popravljala maskaro, ki se mi je malce razmazala pod očmi. V tistem trenutku je v prostor vstopila ona. Moja največja sovražnica. Poznala sem vonj njenega parfuma in način kako je zvenela njena hoja. Vranje, črne, skodrane lase si je vrgla čez ramo ter me posmehljivo pogledala.
"Če bi vedela, da si tukaj bi raje šla v šolo kot pa sem."
Je siknila ter me odrinila od umivalnika, da je dobila prostor pred ogledalom v stranišču kina. Danes je bil eden izmed tistih posebnih dni, ko nam ni bilo treba sedeti v učilnicah temveč kinu. Iz svoje Gucci torbice je vzela šminko ter si jo namazala na svoje polne ustnice.
"Še vedno si grda."
Sem se ji zlagala. V resnici je bila prava lepotica. Imela je tiste nenavadne egipčanske poteze. Vedno sem si želela biti taka kot ona. Tako lepa in priljubljena... Zavzdihnila sem in v tistem trenutku sem jo še bolj zasovražila kot sem jo navadno.
"Jaz nikoli nisem grda."
Je siknila. Prhnila sem in zavila z očmi. Hotela sem le hitro popraviti svoj makeup, da bi lahko čim hitreje odšla nazaj v dvorano. Na žalost je Kaja za svoj izgled porabila veliko več potrpljenja in časa kot jaz. Mislim, saj je bilo nekako logično. Veliko več fantov ji je posvečalo pozornost. Ko zdaj gledam za nazaj bi ji morala biti hvaležna, da je potrebovala toliko časa a v tistem trenutku tega nisem vedela. Čez devet minut in štiriindvajset minut sva zaslišali sirene. Grozovit zvok je prodrl v moja ušesa in zaslišala sem krike iz drugih prostorov. Spogledala sem se s Kajinim odsevom v ogledalu. Dvignila je obrv a v njenih očeh je bilo zaznati paniko.
"No, piflar mi prosim poveš kaj za vraga se dogaja?!"
Namrščila sem se. "Mislim, da bi bilo pametno, da greva nazaj."
Sem dejala. Nekaj časa sva ostali tiho. Slišali sva le krike in korake zunaj stranišča. Čez nekaj časa je Kaja iz torbice vzela telefon ter nekaj natipkala. Namrščila se je.
"Ne vem... Ti naredi karkoli hočeš jaz grem nazaj."
Je rekla mirno a njen glas se je živčno tresel. Skomignila sem, da ji bi sledila a v tistem sva zališali pok. Ki mu je sledil še en in še en in še en. Sledili so mu grozni kriki in nato kričanje enega izmed učencev naj ga spustijo. Oklenila sem se kljuke vrat.
"Nikamor ne moreva." Sem tiho dejala. In tišino je spet prekinil še en grozovit pok pištole.
"Šit." Je šepnila in zapodili sva se v eno izmed kabin stranišča.