Zgodba o prijateljstvu
»No… Saj je v redu. Si ljubosumna, ker sem mu všeč!?«
»Kaj…?! Ne! Ev.«
»Kaj potem? Čas se mi izteka. Če ga ne maraš pa poji *i* domov*i*. Ou, ni maš ga.«
Bila sem brez besed. Ona. Ona, edina, ki mi je stala ob strani, ko sem imela slabe dneve.
Odšla sem.
Vrnila sem se v *i* sirotišnico*i* in šla v svojo sobo. Imela sem kazen. Bila sem… Prazna. Eve ni več.
še nekaj dni sem ostala tako. Izvedela sem, da sta John in Eva par. Kar me ni navdušilo.
6 MESECEV KASNEJE
Eve nisem videla.
Jutri bo moj rojstni dan. Stara bom štirinajst.
Bil je ta dan; moj rojstni dan. Ko sem bila z mojo prijateljico mi je ati (ja, posvojili so me, super je) povedal, da je nekdo prišel, ki trdi da me pozna, kot Katra; Eva.
Samo gledala sem jo.
»Katri…«
»Nisem Katri. Drugače mi je ime. Silana.«
»Poglej… Naredila sem napako…«
»Seveda; karma. Ne govorim s tabo Eva.«
Zapirala sem vrata…
»Spomniš se me…«
Pogledala sem jo. Eva je pogledala tla. To sem tudi jaz storila. Bil je Grmi.
V roki je držala nož.
»Eva…«
»Kaj je? Ga imaš rada. No, ne bo ga več, če…«
Zaprla sem vrata in se vrnila h prijateljici.
»Kdo pa je bil?«
»Ah, samo napačna hiša.«
»A. No potem pa pihni sveče!«
To ni bilo konec z Evo.
Nekako je dobila mojo številko in me je klicala. Nisem si upala povedati staršem. Nič ne vejo o moji preteklosti, razen tega… Staršev. A imela sem brata. Pol brata. Povedala sem mu.
»No, Silana. Tudi jaz imam nekaj, kar bi morala vedeti… Poznam… Johna. Nisva prijatelja.«
Bila sem tiho. Sklenila sva načrt, kako ''premagati'' Evo, Johna in pač, če je še kdo.
»Ampak sva samo dva.«
»Reči bestici.«
»Ni moja *i*bestica*i*, ampak… okej. Ti pa bestiču.«
»Prav, zmenjeno.«
To je naj dalj, kar sem se pogovarjala z njim.
Lino- mojo prijateljico sem prosila za pomoč. Takoj je privolila.
Upajmo, da je Roku uspelo (Rok- moj pol brat).
Ko sva se zvečer videla mi je pokimal. Starša sta bila presenečena. Nisva se ravno razumela, zato je bila to zmaga.
»Kaj…?! Ne! Ev.«
»Kaj potem? Čas se mi izteka. Če ga ne maraš pa poji *i* domov*i*. Ou, ni maš ga.«
Bila sem brez besed. Ona. Ona, edina, ki mi je stala ob strani, ko sem imela slabe dneve.
Odšla sem.
Vrnila sem se v *i* sirotišnico*i* in šla v svojo sobo. Imela sem kazen. Bila sem… Prazna. Eve ni več.
še nekaj dni sem ostala tako. Izvedela sem, da sta John in Eva par. Kar me ni navdušilo.
6 MESECEV KASNEJE
Eve nisem videla.
Jutri bo moj rojstni dan. Stara bom štirinajst.
Bil je ta dan; moj rojstni dan. Ko sem bila z mojo prijateljico mi je ati (ja, posvojili so me, super je) povedal, da je nekdo prišel, ki trdi da me pozna, kot Katra; Eva.
Samo gledala sem jo.
»Katri…«
»Nisem Katri. Drugače mi je ime. Silana.«
»Poglej… Naredila sem napako…«
»Seveda; karma. Ne govorim s tabo Eva.«
Zapirala sem vrata…
»Spomniš se me…«
Pogledala sem jo. Eva je pogledala tla. To sem tudi jaz storila. Bil je Grmi.
V roki je držala nož.
»Eva…«
»Kaj je? Ga imaš rada. No, ne bo ga več, če…«
Zaprla sem vrata in se vrnila h prijateljici.
»Kdo pa je bil?«
»Ah, samo napačna hiša.«
»A. No potem pa pihni sveče!«
To ni bilo konec z Evo.
Nekako je dobila mojo številko in me je klicala. Nisem si upala povedati staršem. Nič ne vejo o moji preteklosti, razen tega… Staršev. A imela sem brata. Pol brata. Povedala sem mu.
»No, Silana. Tudi jaz imam nekaj, kar bi morala vedeti… Poznam… Johna. Nisva prijatelja.«
Bila sem tiho. Sklenila sva načrt, kako ''premagati'' Evo, Johna in pač, če je še kdo.
»Ampak sva samo dva.«
»Reči bestici.«
»Ni moja *i*bestica*i*, ampak… okej. Ti pa bestiču.«
»Prav, zmenjeno.«
To je naj dalj, kar sem se pogovarjala z njim.
Lino- mojo prijateljico sem prosila za pomoč. Takoj je privolila.
Upajmo, da je Roku uspelo (Rok- moj pol brat).
Ko sva se zvečer videla mi je pokimal. Starša sta bila presenečena. Nisva se ravno razumela, zato je bila to zmaga.
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(19)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(9)
Šport me na sploh ne zanima.
(13)
