Stefanie de Velasco: Tigrovo mleko

»Ampak ti nisi v Iraku.«
»Mogoče bom kmalu, čez tri mesece.«
»Zakaj pa to?«
»Ne vem, mama je dobila neko pismo z Urada za tujce.«
»Saj jih dobiva ves čas.«
»Ja, ampak tokrat je nekaj drugega.«
»Zakaj?«
»Drugačne barve je.«
Zasmejim se. »Modra kuverta, ali kaj?«
Jameelah me jezno pogleda. »To ni smešno. Mogoče naju bodo izgnali ali kaj podobnega.«
»Izgnali. Zakaj?«
Jameelah pogleda v tla in poklja z lončkom od čokoladnega mleka. »Ne vem. Mamo zelo skrbi.«
»Saj to ne gre tako zlahka,« rečem.
»Pojma nimaš,« odvrne Jameelah, »to gre lahko zelo hitro.«
»Saj sploh ne znaš arabsko,« rečem.
»No, nekaj že razumem. Pa tudi če ne bi, je to njim popolnoma vseeno.«
»In zdaj?«
»Zdaj morava počakat,« reče Jameelah, »čez tri mesece nama bodo nekaj javili. Pri čemer je mama hotela poskusit pridobiti državljanstvo za obe.«
»Da bi pridobili državljanstvo, misliš, da bi postali prav zares Nemki?«
»Točno tako.«