Lado Bizovičar

Lado Bizovičar je v zadnjem času žirant v oddaji Slovenija ima talent. Poznamo pa ga iz številnih TV-šovov, saj zna duhovičiti in nastopati. Tudi na odrskih deskah je zabaven. Celo v reklami za Hofer. Ne spomni se, kdaj je zapustil družinsko gnezdo. Njegovi spomini na osnovno šolo pa so lepi, celo zelo lepi. Njegovi odgovori so bili kratki in jedrnati …

Že kot otrok ali najstnik si rad nastopal, saj si sodeloval v pevskem zboru in imel svoj bend. Kaj te je vleklo pred javnost?
Benda kot najstnik nisem imel. Pevski zbor me je toleriral zgolj nekaj minut, če se prav spomnim. Potem pa me je učiteljica prijazno pospremila iz razreda. Ne spomnim se zakaj, morda sem pel napačno besedilo. Nič me ni vleklo pred javnost, vleklo me je k muziki.

Kakšen najstnik si bil? Kako si sklepal prijateljstva?
Pojma nimam. Imel sem prijatelje. Nekatere od njih imam še danes. Noreli smo po dvoriščih v naselju, po gozdičkih ali parkih, igriščih… Oho, igrali smo tudi prve računalniške igre, tiste kvadratkaste, iz lesa in kamna … Vprašajte fotra, kaj je to ZX Spectrum ali Commodore …

Praviš, da imaš lepe spomine na osnovno šolo. Česa najlepšega ali najbolj zanimivega pa se spomniš? Morda kakšnega profesorja, kakšne lumparije na hodniku?
Spomnim se svojih sošolcev in sošolk in vseh učiteljev in učiteljic z njihovimi drobnimi posebnostmi, zaradi katerih so se mi za vedno vtisnili v spomin … Spomnim se šolske psihologinje in psihologa Vlada, ki sta bila ena taka prijateljska lika vsem na šoli, spomnim se vonja cigaret iz zbornice. Spomnim se vonja iz kuhinje, ki je še danes isti, ko obiščem katerokoli šolo. Spomnim se kuharice Lele, ki je 1000 učencev obdarila ob odhodu v penzijo. Spomnim se ravnateljev, ki so se menjali od strogih do zabavnih. Spomnim se pitja kisa in vode iz solatnih krožnikov in bruhanja, ko smo pretiravali. Spomnim se marsičesa. Tako, v lepem spominu imam tisti čas.

Si bil priljubljen med dekleti?
Ne vem. Halo? Kako naj bi to vedel?