Morske želve v Jadranskem morju

Nenavadno poletje v nenavadnem letu, ki ga zaznamuje pandemija bolezni COVID-19, je za nami. Morda se je kdo med vami vseeno s čolnom ali barko oddaljil od morske obale in imel srečo, da je v vodi, ki letos ni bila prenasičena s turističnimi plovili, zagledal eno od dveh zelo ogroženih velikih in prelepih prebivalk Jadranskega morja –  glavato ali pa zeleno morsko želvo.

Zelo stari plazilci
Vse želve, kopenske in vodne, so del ene najstarejših skupin plazilcev. Na našem planetu so živele še skupaj z dinozavri pred več kot 200 milijoni let. Na zunaj najvidnejša telesna značilnost želv je njihov super močan koščeno-hrustančni oklep, ki jih ščiti pred plenilci.

Živijo zelo dolgo in zelo rade potujejo
Od sedmih vrst morskih želv, ki plavajo v svetovnih morjih, v Sredozemlju gnezdita le glavata in zelena želva. Spolno zrelih samic glavatih želv je več tisoč, zelenih pa je le med 75 in 380.
Zelene želve živijo od 40 do 50 let in spolno dozorijo v starosti od 10 do 15 let. V svojem življenju prepotujejo ogromne razdalje od mest, kjer se hranijo, do mest, kjer se parijo in odlagajo jajca. Niso redki primeri, ko so želve prepotovale kar 2600 kilometrov.
Glavate želve spolno dozorijo kasneje in tudi dalj živijo, do okrog 70 let.