to naj bi bila neka puncka ki je igrala v predstavi o snezni zgodbi ter je bila snezinka. vendar je nobena od punc ki so z njo igrale ne mara in so zato vse pozabile nanjo🥺

ali pa

ljudje so skozi čas postali zlobni in zdolgocaseni in zato so pozabili na pravo zimo in njene čare od športov do kepanja delanja snezakov in zimske zaljubljenosti 🥰

upam da je uredu:kissing_heart:

hmmm govorila bi o dekletu, ki jo imajo vsi radi. Ampak ker je tako popularna postane nesramna, samovšečna in ošabna. Zato jo ljudje kmalu pozabijo. od osamljenosti dekle umre in nihče je ne pogreša, zato se spremeni v snezinko ki je zelo lepa a se hitro stopi.

omgg kero bedarojo sm napisala:rofl::rofl: se opravičujem

POZABLJENA SNEŽINKA
Dekle vse svoje življenje preživi v prepričanju, da je izobčenka, da jo vsi obsojajo in da je nihče ne mara. Da izstopa, vendar na slab način.
Kot starka živi sama v vili, stran od radovednih oči in obsojajočega sveta. Na nek zimski večer opazuje bele snežinke, ki počasi in nežno prekrivajo ograjo verande, ter nekaj opazi.
Popolnoma vsaka snežinka je drugačna od drugih. Popolnoma vsaka snežinka je posebna in izstopa v svoji lepoti.
Tistega večera starka - nekoč dekle, ki je mislilo, da jo ves svet obsoja - umre.
Vendar se je boginja ljubezni in lepote, Afrodita, usmili in jo spremeni v snežinko.
Tako ima dekle vsako zimo priložnost se spustiti na Zemljo in uživati v svoji drugačnosti, posebnosti, edinstvenosti ter vpijati blažene poglede navdušenih otrok, starih in mladih parov ter razigranih družin.

V neki daljni deželi, je živel princ. Vso ljudstvo ga je imelo rado zaradi njegove prijaznosti in solidarnsoti in komaj so čakali, da postane kralj. Nekega dne, bila je mrzla zima, sneg je padal in snežinke so se vrtinčile v vetru, kot bi plesale, je princ odšel na sprehod in v osamljenem parku zagledal majhno deklico, ki je lovila snežinke. Slednje so plesale okoli nje, kot bi jo objemale in ščitile. Pristopil je do nje in povedala mu je o sebi. Bila je sirota, starši je niso hoteli, mama jo je takoj po rojstvu želela pozabiti, zato je ostala sama. Princu je bilo dekle všeč ter ji je ponudil bivališče v gradu. Deklica je zavrnila, rekoč, da bo kmalu našla svoj dom med snežinkami. Princ je pokimal in odšel, čeprav ni vedel, kaj je s tem mislila.
Čez teden dni, je princ že skoraj pozabil na mlado dekle in ko je slišal novice, ga je zmrazilo v srcu. Našli so mrtvo deklico, v tistem osamljenem parku, po katerem se je sprehajal. Hitro je odšel tja, na tleh zagledal ležati njegovo malo znanko in takoj ga je zbodla slaba vest. Na dekle je pozabil zelo hitro, kakor so nanjo pozabljali vsi v njenem življenju. Ležala je tam, prekrita s snegom, za katerega se je zdelo, da skuša prekriti truplo, da ga skuša obvarovati pred ljudmi. v trenutku se je zavedel, kaj je pomenilo *i*'da bo svoj dom našla med snežinkami'*i*
Princ je dekletu uredil čudovit pogreb in na tisti dan se je zdelo, da sneg pada drugače kot običajno. Snežinke so počasi, skoraj leno padale z neba, bilo jih je ogromno, zdelo se je, kot da se poslavljajo. Ko je na grob dekleta položil eno samo belo vrtnico, je nanjo padla snežinka. Ena. In ni se stopila. Takrat si je obljubil, da ne bo nikoli pozabil na to dekle, da se njegov spomin ne bo stopil, ostal bo kakor ta posebna snežinka.