Jaz bi sam rada umrla. Zginla. Pač pojma nimam zakaj bi še živela. Nima smisla. Življenje nima smisla. V šoli ti težijo, potem, ko misliš da si konec, pa moraš delat. Kdo uživa v svoji službi? Skoraj nihče. Pol ko si pa star, si pa sam. Pa jaz se itak ne bom poročila, nikoli ne bom imela punce, nič! Ker sem faking nesposobna, ne znam pristopit k ljudem pa se nisem lih tip človeka, ki bi ga ljudje marali.
Jaz bi se na tej točki res samo še rada ubila. Res več ne morem. Pa bi rada. Rada bi, da bi lahko samo normalno živela. Kot ostali. Brez rezanja, brez stradanja. Sam ne morem. Pač kak za vraga lahko vsi normalno živijo, brez da bi v eno razmišljali o smrti, o tem, da življenje nima smisla, o tem, kako lepši bi bil svet, če se sploh nebi rodili.
Rada bi umrla. Rada bi, da se sploh nikoli nebi rodila. Sam hkrati pa bi rada živela. Rada bi v življenju uživala. Sam res ne vem, če je pri meni to še mogoče.

Oprostite ker težim.