Ojla!
Če se ti da brat tole, bom vesela tvojih nasvetov.
Moje težave se vrtijo okoli punce, ki jo bom imenovala Y. Je prva prava prijateljica, kar sem jih imela. Poznam jo malo več kot eno leto, pa ji že zaupam vse, kar me teži. Ob začetku šole sva se zaradi različnih srednjih šol oddaljili oz. se nisva več videli tako pogosto. Y je bila vedno popularna in imela veliko prijateljev in to z dobrimi razlogi, saj je lepa, pametna in prijazna. V novem okolju je po pričakovanjih spoznala mnogo novih ljudi, med njimi tudi neko friend grupo, ki se je poznala že od prej, sedaj pa so sprejeli še Y. Samo to me ni motilo, potem pa sem ugotovila, da je del te grupe tudi moj drugi najboljši prijatelj. Y in on mi pomenita največ na svetu, vendar ko gremo ven samo mi trije, po novem onadva govorita samo o tej grupi in njihovih srečanjih. Počutim se res bedno, ko se onadva smejita fori, ki jo je nazadnje povedal Simon, jaz pa samo stojim zraven, ker sploh ne vem, kdo Simon je. Že večkrat sem jima povedala, da se pri takih pogovorih počutim izključeno, a spremenilo se ni nič. Nočem jima reči, naj me kdaj povabijo s sabo, ker bi to izgledalo, kot da silim v njihovo grupo, pa tudi Y je rekla, da mi z njimi ne bi bilo všeč.
Moj drugi večji problem pa se nadaljuje. Y se je torej v nekem obdobju s to grupo družila vsak teden tudi po 5 ur skupaj. To me je užalostilo, ker sem imela občutek, da z njimi hodi ven vsak dan, zame pa nikoli nima časa. Njih je poznala 2 tedna, mene pa 1 leto in prav toliko kot oni sem se želela družiti z njo. Večkrat mi je zagotovila, da ji pomenim več in me pomirila za 3 dni, potem pa je spet šla ven z njimi in mi dajala občutek, da se veliko raje druži z njimi. Zaradi tega sva se večkrat skregali in skoraj vedno sem bila jaz tista, ki se je opravičila prva, saj sem jo zelo pogrešala. V nekem trenutku sem se zavedla, da ne mine dan, ne da bi mislila nanjo, da čakam po 1 uro, da bi ujela njen bus in da pričakujem le njene snepe. Začela sem se spraševati o svoji spolni usmerjenosti, nato pa mi Y kot strela z jasnega pove, da ima fanta. Bila sem šokirana, saj mi je vedno zaupala, če ji je bil kdo všeč. Izkazalo se je, da je dala možnost fantu, ki mu je bila všeč že pol leta. Prej mi ga je vedno opisovala kot zabavnega, a malo nadležnega prijatelja iz friend grupe. Zagotavljala mi je, da ji je všeč. Počutila sem se zelo žalostno, kar mi je dalo vedeti, da mi je punca res všeč. Toda ni bilo še konec. Čez dva tedna mi je pisala: lihkar sm dobila svoj first kiss! Mislila sem, da me ne more več prizadeti, toda ko sem prebrala to sporočilo, sem zmrznila in nabrale so se mi solze. Ko sva se po enem mesecu dobili, mi je povedala, da se s fantom poljubita vedno, ko se vidita, kar je verjetno normalno, meni pa je strlo srce. Začela sem se oddaljevati in s tem pismom želim vse pustiti za sabo. Res mi je žal najinega prijateljstva, ampak se počutim vedno slabše. Zdaj, ko si prebrala celo zgodbo (se opravičujem, res sem na dolgo napisala) se priporočam za nasvet. Hvala!!