nekoč pred davnimi časi je ovca našla telefon. Na telefonu je bilo narisano jabolko. Ovca je z roko segla proti njemu naenkrat pa so se zraven fontane pokazale tri maske. Ovci so rekle " Ko se bosta na nebu pokazali luna in mavrica se boš lahko dotaknila jabolka. Nič prej in nič kasneje!" Ovca se seveda ni držala njihove ure, saj je vedela, da se to ne bo zgodilo nikoli. Zato se je z roko dtaknila jabolka. Maske so se v trenutku pokazale pred njo in jo odpeljale v klavnico. Tam pa so ji rekle
" nisi se držala ure".
Upam, da vas zgodba ni prestrašila.
Upss še zaključek: Ovca je umrla v hudih bolečinah maske pa so še vse do konca tistega stoletja strašile ljudi in živali.
POZOR!
ZGODBA JE IZMIŠLJENA.

sestavljanka, kitajski zid, šerifova značka, sekira, čaša, fotoaparat, pištola, palača, loputa
Nekoč so v palači sestavljali sestavljanko. Nato je čez kitajski zid padla pištola in šerifova značka. Na drugi strani je šerif hotel s sekiro razbiti zid. Kralj je odložil svojo čašo. Šerif je s fotooparatom slikal kitajski zid. Opazil je loputo in skozi prišel na drugo stran.
To je moja zgodbica
Lp
sova22

žarnica, tehtnica, ključavnica, ogenj, jabolko, lupa, knjiga, vprašaj, oko
To zgoraj je le orientacija, da vem kaj moram omeniti. Zgodba gre pa takole...
Zagledala sem vrata, bila so vsa v ognju, na njih je visela ključavnica v obliki jabolka, nisem vedela kaj naj bi to pomenilo, in tudi nisem imela časa da bi ugotovila, naenkrat sem se zbudila, pogledala sem na budilko, a na njej so bili le vprašaji. Prestrašila sem se ko se mi je pred očmi pojavil spomin iz sanj. Tri vprašaji na gorečih vratih. Nisem vedela kdaj sem zaspala, ampak vrata so bila spet pred mano. Tokrat na njih ni bilo ključavnice, odprla so se. Najprej na stežaj, nato na široko, nič nisem videla, dokler ni na sredini gromozanskega prostora zasvetila majhna žarnica. Osvetlila je celoten prostor, a bi bilo bolje da ga ne bi, kajti povsod so bile lupe, svedloba se je odbijala od njih in dražila moje oči, a vseeno sem lahko videla knjigo, ki je lebdela, v breztežnostnem polju na sredini prostora. Približala sem se ji, zdelo se je kakor da se lupe obračajo za mano in me prebadajo s pogledi, prišla sem že čisto blizu knjige, ter se sklonila, da bi pogledala kaj piše. Napisani sta bili le dve besedi "tehtnica laži". Takrat sem se ponovno zbudila, bila sem vsa prepotena in bilo je peklensko vroče, kakor da bi stala v ognju, mislila sem, da je le nočna mora, a od takrat naprej, so se nadme zgrinjale same laži in tudi jaz nisem varčevala z njimi, ampak, kadar koli sem hotela kaj povedati, je bila laž, spoznala sem da ne morem več govoriti resnice, ob vsaki laži ki sem jo izrekla sem se spomnila na sanje, in zabolelo me je v prsih, te laži so mi nakopale same težave, pa niti vedela nisem, zakaj jih govorim, kaj sem naredila, da se mi je to zgodilo, to kar sedaj pišem, je edina resnica, ki sem jo lahko izrekla brez da bi se zlagala vsaj malo, to je prekletstvo laži.

To je moja zgodba!! Upam da vam je všeč!!!!

Mam vprašanje a bo še kkšna taka igra

legenda kraljeve krone

Kralj nekega kraljestva je imel lepo in prevzetno hčer. Hotel jo je oženiti in rekla je da se bo poročila s tistim ki najde kraljevo krono...
Sklenila sem da jo bom poiskala. Seveda se kraljična iz pravljice ne bo poročila z mano ampak vseeno. Iskala sem leto, dve in našla sled. Bila je stara listina. Na njej je pisalo:
ob sončnem vzhodu ob velikanovem okostju.
Le kaj to pomeni? Morala sem izvedeti saj je mogoče povezano s kraljevo krono. Zamudila sem veliko sončnih vzhodov in sklenila sem da z raziskavami pohitim. Srečno naklučje me je pripeljalodo jame v kateri sem našla ogromno okostje ki bi morda lahko pripadalo velikanu. Z ekipo smo počakali na sončni vzhod in prav zares je bilo to okostje velikanovo saj smo zaslišali glas in v trenutku sem ostala sama. Jama ni bila vec jama ampak predor. Na koncu predora so bila vrata na katerih je bil narisan nekakšen teleskop. Vstopila sem v sobo kjer sem našla neko gosto tekočino in teleskop. Tam so bila tudi vrata vendar so bila zaklenjena. Le kaj bi lahko bilo to? preizkušnja? snov sem dala pod mikroskop in ugotovila sem da je to kaša. Pojedla sem jo brez premišljanja ker sem bila lačna. Na dnu sklede je bil ključ in probala sem odkleniti vrata. Delovalo je. Nisem prišla v sobo temveč v sobano. n asredini je bil prestol, na njem pa človek, ki je nosil krono in očala. Zdel se mi je jezen, a ko sem stopila bližje sem ugotovila da je mrtev. Zanimalo me je kaj je povzročilo njegovo smrt. A za to nisem imela časa in sem odšla naprej in krono vzela s sabo. pred vrati sem našla dnevnik in sem ga vzela s sabo če bi mi mogoce pomagal pri raziskavah. Za raziskave sem rabila več tednov in na koncu sem ugotovila da je legenda resnična in da sem našla pravo krono ter da obstaja zaklad ki je še vedno nekje skrit. To pa je zgodba za drugič

v pisalnici pa bom objavila vsak del

vikinška čelada, kolesca, morje, opica, nota, slon, skrinja zaklada, kača, ščit
zgodba gre takole...(p. s. tega ne dajte za brati majhnim otrokom)
Enega dne so šli sošolci z ladjo na skrivnosten otok. Govorilo se je da tam straši in da vsak ki je šel tja se ni vrnil in tja niso hodili že 5 let zato nihče ne ve ali je še strašno ali ne. Pravijo da straši samo kadar je kdo blizu skrinje zaklada in to je tudi resnica. Ko so prišli iz morja na otok niso nič slišali razen ptic in šumenja listov je bilo vse tiho
to je to kar sm lahk napisu žal se pa morm zdej odjavit iz te igre kr mi ne znese za učenje lahko pa kdo nadaljuje mojo zgodbo če se komu želi
žalosten pozdrav Sadež

žal mi je ker zapuščam igro jo bom pa vseeno spremljal
žalosten pozdrav Sadež

kdaj bo naslednji krog ker že komaj čakam

napisala si da imamo časa do jutri popoldne. Prosim drži se roka. Eni pač niso oddali zgodbe in tisti ki smo jo že mogoce nočemo več čakat. Peosim da pohitiš z naslednjim delom igre. Tisti ki zgodbe niso oddali pac izpadejo.